Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2026 poudarjamo sporočilo »Pričnimo pogovor«. Pogovor, ki zmanjšuje stigmo o težavah v duševnem zdravju in krajša poti pri iskanju pomoči.
Umrljivost zaradi samomora v Sloveniji je v zadnjih desetletjih upadla za več kot 30 %, še vedno pa beležimo skoraj dvakrat več samomorov od evropskega povprečja. V Sloveniji je v letu 2025 zaradi samomora umrlo 336 oseb (261 moških in 75 žensk), medtem ko je v Podravju zaradi samomora v omenjenem letu umrlo 69 oseb, od tega 48 moških in 21 žensk. Količnik samomora, ki predstavlja število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je leta 2025 v Podravju znašal 20,79 in je bil višji od slovenskega povprečja, ki je znašal 15,77. V Podravju praviloma beležimo višji količnik samomora od povprečja preostale Slovenije, zato Podravska regija že vrsto let sodi med regije z višjim tveganjem za samomor. Spodbudno je, da je kljub nihanjem med leti trend količnika samomora v Podravju prav tako upadajoč.
Samomor je med moškimi praviloma tri do štirikrat pogostejši kot med ženskami. To potrjujejo tudi podatki za Slovenijo, kjer so moški v letu 2025 zaradi samomora v povprečju umirali 3,4-krat pogosteje kot ženske. V Podravju je bilo razmerje med spoloma v letu 2025 nižje kot na ravni Slovenije, saj so moški zaradi samomora umrli 2,3-krat pogosteje kot ženske. Nižje razmerje med spoloma v Podravju je predvsem posledica višjega količnika samomora med ženskami v Podravju, ki je v letu 2025 znašal 12,85, medtem ko je bil na ravni Slovenije skoraj dvakrat nižji (7,09).
Slika 1. Količnik samomora za Slovenijo in Podravje za obdobje 2021-2025
vir: Baza umrlih, NIJZ
V zadnjih dveh desetletjih so se na področju preprečevanja samomora v Sloveniji zgodili pomembni premiki. V okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028 (Program MIRA) je preprečevanje samomora prepoznano kot eno od prednostnih področij varovanja duševnega zdravja prebivalstva. V Akcijskem načrtu za obdobje 2025–2028 so med prednostnimi nalogami opredeljeni tudi ukrepi za omejevanje kognitivne dostopnosti do sredstev za samomor, predvsem v povezavi z medijskim poročanjem in izpostavljanjem metod. Leto 2025 so bila izdana nadgrajena priporočila za odgovorno medijsko poročanje o samomoru. V Podravju je bilo tudi od leta 2019 na primarni ravni zdravstvenega varstva ustanovljenih sedem novih centrov za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov.
Ne le na družbeni, temveč tudi na individualni ravni šteje vsako, še tako majhno dejanje, ki lahko daje upanje ljudem, ki so se znašli v stiski. Z geslom »Pričnimo pogovor« ozaveščamo o pomenu spreminjanja pogovora o samomoru ter našega razumevanja in dojemanja tega zapletenega pojava. To pomeni predvsem razumevanje, da so samomorilne misli znak hude duševne bolečine in stiske. Pomeni poslušati brez obsojanja, ponuditi podporo ter posameznika usmeriti k iskanju ustrezne pomoči. Za to, da nekomu v stiski izkažemo podporo in pomoč, nam ni treba biti strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Že to, da stisko prepoznamo in posamezniku pokažemo, da ni sam, je lahko pomemben korak, ki ga spodbudi k nadaljnjem iskanju pomoči.
Smernice za psihološko prvo pomoč Kako pomagam v primeru samomorilne ogroženosti?
Predlog ukrepanja ob duševni stiski
Seznam virov pomoči za osebe v duševni stiski za zdravstveno regijo Maribor
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
