Šolski dan prinese veliko sedenja. Pouk, domače naloge, učenje in čas pred zasloni hitro zapolnijo velik del dneva. Prav zato je pomembno, da tudi gibanje vključimo v vsakdan. Na poti v šolo, med odmori, pri učenju in v prostem času.
Otroci in mladostniki, stari od 5 do 17 let, naj bodo glede na strokovna priporočila v povprečju vsaj 60 minut na dan zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni. Večina dejavnosti naj bo aerobnih, na primer hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, ples ali igre z žogo. Vsaj trikrat na teden naj vključijo tudi dejavnosti z visoko intenzivnostjo ter dejavnosti, ki krepijo mišice in kosti.
Ni treba, da vseh 60 minut opravijo naenkrat. V dnevno količino gibanja štejejo različne aktivnosti. Tudi pot v šolo, hoja po stopnicah, igra na prostem ali nekaj minut gibanja med učenjem.
Redna telesna dejavnost podpira telesni razvoj otrok in mladostnikov, njihove kognitivne sposobnosti, pozornost in dobro počutje ter je povezana tudi z ugodnejšimi učnimi izidi. Pomembno prispeva tudi k duševnemu zdravju.
Gibanje je zato del vsakega zdravega šolskega dne, ne dejavnost, ki pride na vrsto šele po učenju.
Domače naloge in učenje pogosto pomenijo dolgotrajno sedenje. To lahko prekinemo z majhnimi spremembami.
Med učenjem:
Pomembno je tudi, da ene ure gibanja ne razumemo kot nadomestilo za ves preostali čas sedenja. Za zdravje je pomembna kombinacija dovolj gibanja in manj dolgotrajnega sedenja.
Če je pot varna in primerna starosti otroka, je prihod v šolo peš, s kolesom ali skirojem najbolj preprost način za vključevanje gibanja v vsakdan.
Aktivna pot v šolo prinese gibanje že pred začetkom pouka in po njem. Hoja ali kolesarjenje sta lahko tudi del dnevnega priporočila za telesno dejavnost, kot tudi vožnja s skirojem, rolerji, rolko ali drugimi oblikami aktivne mobilnosti.
Pri tem mora biti varnost vedno na prvem mestu. Otrok naj izbere varno pot, upošteva prometna pravila in uporablja ustrezno zaščitno opremo.
Ni treba, da je aktivna celotna pot. Če je pot predolga za hojo ali kolesarjenje, lahko del poti prehodimo. Tudi izstop iz avtobusa eno postajo prej pomeni nekaj dodatnega gibanja.
Tudi takrat lahko v dnevno rutino vključimo več gibanja.
Avto lahko parkirate nekoliko dlje od šole in preostanek poti prehodite, če je to varno. Otrok lahko del poti opravi peš. Pri organizaciji prevoza se lahko starši povežejo tudi z drugimi družinami.
Ena od možnosti sta pešbus in bicivlak. Pri pešbusu skupina otrok v šolo hodi po dogovorjeni poti in ob dogovorjenem času v spremstvu odraslih. Pri bicivlaku se otroci na podoben način v šolo odpravijo s kolesi.
Za prekinitev dolgotrajnega sedenja ne potrebuješ dolgega treninga. Za začetek je dovolj, da vstaneš, spremeniš položaj ali se nekaj minut giblješ.
Poskusi:
Namen aktivnega odmora je prekiniti sedenje in telo ponovno vključiti v gibanje. Na NIJZ podobne kratke aktivnosti priporočamo tudi pri učenju doma in med šolskimi odmori.
Tudi šolski odmor je priložnost za gibanje.
Namesto sedenja lahko učenci:
Šole lahko pripravijo kratke gibalne aktivnosti, ki trajajo nekaj minut in ne zahtevajo posebne opreme. NIJZ v okviru programa Zdrave šole že uporablja aktivne odmore, med katerimi se izvajajo vaje za moč, gibljivost, ravnotežje in sproščanje.
Učitelj lahko med poukom ali ob daljšem obdobju sedenja izvede kratek aktivni odmor.
Vaje naj bodo prilagojene starosti, prostoru in telesnim zmožnostim učencev.
Za zdravo gibanje ni treba čakati na športno vzgojo ali popoldanski trening.
Štejejo tudi:
Za zdrav šolski dan je pomembno oboje: dovolj gibanja in čim manj neprekinjenega sedenja.
Otroci in mladostniki potrebujejo vsak dan dovolj gibanja. Ni treba, da se vse zgodi pri športni vadbi. Gibanje se nabira skozi ves dan. Pomembno je tudi, da prekinjamo dolgotrajno sedenje.
Poleg dovolj gibanja je pomembno tudi zmanjševanje dolgotrajnega sedenja.
Doma lahko uvedete nekaj preprostih pravil:
Na NIJZ poudarjamo, da je za zdravje pomembna kombinacija dovolj telesne dejavnosti in manj časa, preživetega v sedečem ali ležečem položaju. Dolgotrajno sedenje je smiselno čim pogosteje prekinjati.
Otroci pri oblikovanju navad potrebujejo zgled odraslih. Če starši del poti prehodijo, se odpravijo na sprehod ali prosti čas preživijo aktivno, je tudi otroku lažje vključiti gibanje v vsakdan.
Ni treba čakati na prost dan ali organizirano športno dejavnost. Priložnosti za gibanje so tudi na poti v šolo, med učenjem, po pouku in doma.
Šolski dan vključuje veliko sedenja. Kratek aktivni odmor je preprost način, kako učencem omogočiti, da prekinejo dolgotrajno sedenje, se razgibajo in se nato lažje vključijo v nadaljevanje pouka.
Aktivni odmor ne potrebuje posebne opreme ali veliko časa. Traja lahko nekaj minut.
Predlog:
Vaje prilagodite starosti, prostoru in telesnim zmožnostim učencev.
Aktivni odmor lahko vključite med daljšim obdobjem sedenja, pri menjavi dejavnosti ali pred zahtevnejšim delom pouka.
Na NIJZ priporočamo prekinjanje dolgotrajnega sedenja s kratkimi obdobji telesne dejavnosti. V okviru programa Zdrave šole se aktivni odmori že izvajajo kot primer dobre prakse.
Za učence je pomembno tudi sporočilo, da gibanje ni omejeno na športno vzgojo. Hoja po stopnicah, igra na prostem, aktivna pot v šolo in gibanje med odmori so del aktivnega šolskega dne.
Otroci in mladostniki naj bodo v povprečju vsaj 60 minut na dan zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni. Vsaj trikrat na teden naj vključijo tudi dejavnosti z visoko intenzivnostjo ter dejavnosti, ki krepijo mišice in kosti.
Gibanje se lahko nabira skozi ves šolski dan
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
