Fazaniranje – zabava ne sme postati nevarna

Kje je meja?

Pri fazaniranju se lahko pojavijo različne dejavnosti. Nekatere so nedolžne in zabavne, pri drugih pa se tveganje hitro poveča.

Posebej previdni bodite pri:

• uporabi alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi,
• dejavnostih, pri katerih lahko pride do padcev, udarcev ali drugih poškodb,
• popisovanju teles z neprimernimi snovmi,
• siljenju v dejanja, ki jih posameznik ne želi,
• slačenju ali drugih dejanjih, ki posegajo v zasebnost,
• spolnih namigih, dotikanju ali drugih oblikah spolnega nasilja,
• poniževanju, žaljenju ali izpostavljanju pred skupino,
• snemanju in objavljanju fotografij ali posnetkov brez soglasja,
• pritisku skupine, da mora posameznik sodelovati.

Če nekdo reče »ne«, je to dovolj.

Alkohol in druge psihoaktivne snovi

Alkohol je psihoaktivna snov, ki vpliva na delovanje možganov in vedenje. Pri mladostnikih so možgani še v razvoju, zaradi česar težje predvidevajo nevarnosti in posledice vedenja. NIJZ priporoča, da otroci in mladostniki alkohola ne pijejo.

Pri fazaniranju lahko alkohol dodatno poveča tveganje za poškodbe, tvegano vedenje, nasilje in druge nevarne situacije.

Če ti kdo ponuja alkohol ali drugo psihoaktivno snov, imaš pravico reči ne.

Ni ti treba razlagati zakaj.

Poskrbi zase

Pred dogodkom razmisli:

• S kom bom?
• Kako bom prišel domov?
• Koga lahko pokličem, če mi bo neprijetno?
• Kje se lahko umaknem, če se bo dogajanje stopnjevalo?
• Ali vem, kdo je odrasla oseba, na katero se lahko obrnem?

Če ti je neka dejavnost neprijetna, se ti ni treba vključiti.

Lahko rečeš:

»Ne, tega ne bom naredil.«

»To mi ni v redu.«

»Nehaj.«

»Grem stran.«

»Rabim pomoč.«

Poskrbi tudi za prijatelja

Če opaziš, da je prijatelju neprijetno, ga vprašaj, ali je v redu.

Če je nekdo pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, poškodovan, prestrašen ali ne more sam poskrbeti zase, poišči pomoč odrasle osebe.

Če opaziš nasilje, ga ne snemaj in ne spodbujaj. Poskrbi za varnost in povej odrasli osebi, ki ji zaupaš.

Če je nekdo v neposredni nevarnosti, pokliči pomoč.

Ne sodelovati je tudi odločitev

Vrstniki imajo velik vpliv na vedenje mladostnikov. NIJZ opozarja, da lahko želja po pripadanju skupini poveča dovzetnost za vrstniški pritisk. Pomembno je, da zna mladostnik prepoznati pritisk in se mu postaviti po robu.

Če se vsi smejijo, to še ne pomeni, da je vsem zabavno.

Če vsi sodelujejo, ti ni treba.

Če nekdo reče, da je »to pač tradicija«, to še ne pomeni, da moraš sodelovati.

Zabava je dobra, ko se vsi počutijo varno

Dober sprejem prvošolcev ne potrebuje poniževanja, prisile, alkohola ali nevarnih izzivov.

Poskrbi zase.

Poglej tudi za prijateljem.

Če nekaj ni v redu, povej.

Za starše in šole

Fazaniranje: kako poskrbeti za varnost dijakov

Začetek srednje šole pogosto spremljajo druženja in aktivnosti ob sprejemu novih dijakov. Fazaniranje je lahko del srednješolske tradicije, vendar posamezne aktivnosti prinašajo tveganja za poškodbe, uživanje alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, poniževanje, vrstniški pritisk ter različne oblike nasilja.

Cilj šole, staršev in drugih odraslih naj bo, da se dijaki ob teh dogodkih počutijo varno in spoštovano.

Tveganja, ki jih ne gre spregledati

Na NIJZ smo v raziskavi, v katero je bilo vključenih 118 srednjih šol, ugotovili, da je popisovanje teles prvošolcev precej razširjeno. Na skoraj dveh tretjinah sodelujočih šol so potrdili takšno prakso. Pri popisovanju so dijaki uporabljali različna sredstva, med drugim alkoholne in druge flomastre, kemične svinčnike in ličila. Zato posebej opozorjamo na tveganje za poškodbe kože.

Tveganja so tudi:

• uživanje alkohola in drugih psihoaktivnih snovi,
• poškodbe zaradi nevarnih izzivov ali fizičnih aktivnosti,
• poniževanje in žaljenje,
• siljenje v dejanja, ki jih dijak ne želi,
• spolno nadlegovanje in spolno nasilje,
• snemanje in objavljanje posnetkov brez soglasja,
• vrstniški pritisk,
• izključevanje ali grožnje.

Alkohol naj ne bo del sprejema

Na NIJZ priporočamo, da otroci in mladostniki alkohola ne pijejo. V letu 2026 je NIJZ posebej poudaril pomen jasnih pravil, podpore mladostniku, pogovora in doslednega odnosa odraslih do pitja alkohola.

Pri šolskih dogodkih naj bodo pravila glede alkohola jasna in veljajo za vse udeležence.

Pomembno je tudi, da odrasli ne uporabljajo moraliziranja. Z mladostniki se je smiselno pogovoriti o razlogih za pravila, možnih tveganjih in načinih, kako se lahko odzovejo na pritisk vrstnikov. NIJZ izpostavlja prav kritičen odnos mladostnika do pitja alkohola in do vpliva vrstnikov.

Kaj lahko naredi šola?

Šola naj pred začetkom šolskega leta:

• jasno določi, katera ravnanja niso dovoljena,
• dijakom predstavi pravila in pričakovanja,
• določi odrasle osebe, na katere se lahko dijaki obrnejo,
• poskrbi za nadzor nad dogodki,
• preprečuje dostop do alkohola in drugih psihoaktivnih snovi,
• ne dopušča poniževanja, prisile ali nasilja,
• preveri varnost prostora in aktivnosti,
• določi način ukrepanja ob poškodbi ali nasilju,
• dijakom omogoči, da opozorijo na nevarno situacijo brez strahu pred posmehom ali povračilnimi ukrepi.

Pri zaznavi nasilja šola ukrepa takoj in zaščiti dijaka, ki nasilje doživlja. Veljavni državni protokoli določajo postopke za obravnavo medvrstniškega nasilja ter spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Kaj lahko naredijo starši?

Pred dogodkom se z mladostnikom pogovorite.

Namesto dolgega predavanja ga vprašajte:

»Kaj se bo dogajalo?«

»S kom boš?«

»Kako boš prišel domov?«

»Kaj boš naredil, če bo komu neprijetno?«

»Koga lahko pokličeš, če potrebuješ pomoč?«

Pomembno je, da mladostnik ve, da se lahko na starša obrne tudi takrat, ko je naredil napako ali se je znašel v neprijetni situaciji.

Starši naj postavijo jasne meje glede alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, hkrati pa ohranijo odprt pogovor. NIJZ med varovalnimi dejavniki izpostavlja dober odnos med starši in mladostnikom, jasna pričakovanja, vključenost staršev in podporo v težkih situacijah.

Ko opazite nasilje

Nasilje ni del zabave in ga ni treba sprejeti kot srednješolsko tradicijo.

Če šola zazna nasilje, mora ukrepati, zaščititi dijaka, obvestiti pristojne osebe in dogodek ustrezno obravnavati. Pri hujših dogodkih se vključijo tudi pristojne zunanje institucije.

Če je dijak v neposredni nevarnosti, je treba najprej poskrbeti za njegovo varnost in po potrebi poklicati nujno pomoč.

Dobro fazaniranje ne potrebuje poniževanja

Sprejem prvošolcev je lahko zabaven tudi brez alkohola, prisile, nevarnih izzivov in poniževanja.

Naloga odraslih ni, da mladostnikom preprečijo druženje. Njihova naloga je, da pomagajo ustvariti pogoje, v katerih se lahko družijo varno.

Dodatne informacije najdete na spletni strani NIJZ v članku Tveganje za poškodbe kože pri “fazaniranju”