Onesnaženost zunanjega zraka z ozonom na primorskem območju je med najvišjimi v državi in v povprečju večja kot na ostalih merilnih mestih v Sloveniji. Vsa tri merilna mesta izstopajo od slovenskega povprečja glede največjih urnih koncentracij ozona, preseganj opozorilne vrednosti OV (OV=180 μg/m3), največjih dnevnih 8-urnih drsečih srednjih koncentracijah ozona in glede števila dni s preseženo ciljno vrednostjo (CV=120 μg/m3).
Kazalec izpostavljenosti SOMO35 in trend vrednosti v obdobju 2007–2017 kaže, da se onesnaženost zraka z ozonom na primorskem območju povečuje. Povprečna dnevna stopnja izpostavljenosti ozonu je na tem območju praktično večino leta večja od referenčne vrednosti 70 μg/m3 (računano kot največja dnevna 8-urna drseča srednja koncentracija ozona). K izpostavljenosti največ prispevajo poletni meseci, ko so koncentracije ozona praviloma največje.
Ocena vplivov ozona na zdravje obsega izračun primerov izbranih zdravstvenih izidov, npr. število umrlih zaradi vseh vzrokov (brez poškodb in zastrupitev) in število umrlih zaradi srčno žilnih bolezni v vseh starostnih skupinah ter število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal v starostni skupini ≥65 let v obdobju 2007-2017. Ocena vplivov na zdravje kaže, da se pripadajoči deleži oziroma dodatni primeri opazovanih zdravstvenih izidov, ki so lahko posledica izpostavljenosti ozonu, povečujejo. To so primeri, ki se jim lahko izognemo ali jih pomembno zmanjšamo z zmanjšanjem onesnaženosti zraka s prekurzorji ozona oziroma drugimi ustreznimi preventivnimi ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti.
Celotno poročilo je dostopno na naslednji povezavi.