Najpogostejša motnja spanja je nespečnost

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjamo na pomen in motnje spanja pri odraslih. Spanje predstavlja pomemben del našega 24-urnega gibalnega cikla, v katerem se izmenjujejo tri oblike gibanja: telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Za optimalno zdravje moramo poiskati pravo ravnovesje med temi tremi aktivnostmi, ki vplivajo druga na drugo. Le dobra tretjina odraslih prebivalcev Slovenije dosega smernice za 24-urno gibalno vedenje.

»Večina odraslih ljudi potrebuje med 7 in 9 ur spanja na noč. V raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije 2024 približno dve tretjini oz. 62,2 % sodelujočih dosega priporočeno količino spanja (63,7 % v starostni skupini 18–64 let in 54,9 % starostni skupini 65–74 let). Prebivalci (18–74 let) v povprečju spijo 6,9 ure na delovni dan in 7,6 ure ob koncu tedna. Spanje je ob koncu tedna nekoliko daljše v vseh skupinah delovno aktivne populacije. Dobra polovica odraslih prebivalcev Slovenije ima običajno stalni čas uspavanja (61,5 %), medtem ko je delež takih, ki se običajno zbujajo sveži in spočiti nekoliko nižji (48,6 %). Pri obeh kazalnikih je delež najnižji v starostni skupini 18–24 let (stalni čas uspavanja 33,6 % pri moških in 34,3 % pri ženskah; se zbujajo sveži in spočiti 35,5 % pri moških in 25,1 % pri ženskah) in s starostjo narašča. Med navadami, povezanimi s kakovostjo spanja, prebivalci najpogosteje navajajo zagotavljanje ustreznega spalnega okolja. Večina prebivalcev poroča, da običajno v spalnici pred spanjem ugasne vse moteče dejavnike (78,1 %), poskrbi, da je postelja le prostor za spanje in spolnost (77,6 %) ter spalnico pred spanjem prezrači in poskrbi za primerno temperaturo (70,2 %),« je povedala Lucija Ferš. Na voljo so priporočila za zdravo spanje odraslih, s katerimi lahko vplivamo na zdrav spanec.

Nespečnost predstavlja eno najpogostejših zdravstvenih težav današnjega časa in s tem tudi pomemben javnozdravstveni problem. Občasne simptome nespečnosti doživlja vsaj tretjina odraslih, pri 10–15 % ljudi pa so težave tako izrazite, da lahko govorimo o klinični motnji. Najpogosteje se nespečnost kaže v obliki težav z uspavanjem in kot pogosta nočna oz. prezgodnja jutranja prebujanja. Za postavitev diagnoze mora biti čas budnosti ponoči vsaj pol ure, težave pogoste (najmanj tri noči na teden), ob tem pa prisotne tudi dnevne posledice, kot so utrujenost, razdražljivost, nihanje razpoloženja ali slabša koncentracija. Če simptomi vztrajajo vsaj tri mesece, govorimo o kronični nespečnosti.

Kronična nespečnost je povezana s slabšo kakovostjo življenja in predstavlja pomemben dejavnik tveganja za duševno in telesno zdravje. Osebe z nespečnostjo pogosteje razvijejo tesnobne motnje ali depresijo, povečano je tudi tveganje za bolezni srca in ožilja ter druge zdravstvene težave. Zato je zgodnje prepoznavanje in pravočasno ukrepanje zelo  pomembno.

Pri občasnih težavah si lahko pomagamo sami. Pomembno je vzdrževati reden spalni ritem, izvajati sproščujoče večerne dejavnosti ter slediti splošnim priporočilom dobre higiene spanja. Na kakovostno spanje ugodno vpliva redna telesna aktivnost ter izpostavljenost dnevni svetlobi. Dnevnim dremežem se je najbolje povsem izogniti (razen pri starejših odraslih), saj lahko oslabijo večerni spalni pritisk in dodatno otežijo uspavanje in kakovostno spanje. V postelji se ne trudimo zaspati na silo, saj to pogosto vodi v dodatno tesnobo in napetost. Če je nespečnost povezana z jasnim sprožilcem (npr. stres zaradi izgube, akutna bolezen), pogosto tudi mine sama od sebe, ko sprožilec izzveni.

»Kadar pa nespečnost vztraja, se pojavlja večkrat na teden in pomembno vpliva na kakovost življenja, je najbolje poiskati strokovno pomoč. V skladu z evropskimi smernicami je prva izbira zdravljenja kronične nespečnosti kognitivno-vedenjska terapija za nespečnost. Gre za varen, znanstveno utemeljen in učinkovit pristop, ki ljudem pomaga prepoznati in spremeniti vedenja in misli, ki vzdržujejo nespečnost, ob tem pa dolgoročno izboljšati kakovost spanja brez zdravil. Z ustreznimi ukrepi lahko nespečnost uspešno obvladujemo. Pravočasno ukrepanje ne pomeni le boljšega spanja, temveč tudi boljše duševno in telesno zdravje ter večjo kakovost življenja,« je poudarila klinična psihologinja doc. dr. Vita Štukovnik.

Poznamo več kot 90 motenj spanja, poleg nespečnosti so najpogostejše še motnje dihanja in sindrom nemirnih nog. Kot poudarjajo v Centru za motnje spanja, kjer delujejo priznani strokovnjaki z dolgoletnimi kliničnimi izkušnjami na področju medicine spanja, je izrednega pomena ustrezna zdravniška obravnava s pravilno postavitvijo diagnoze. Pravilna in pravočasna diagnostika ter ustrezna terapija motenj spanja po mednarodnih kriterijih medicine spanja dokazano izboljša kakovost življenja teh bolnikov in, kar je najpomembneje, prepreči razvoj drugih bolezni, v katere vodijo nezdravljene motnje spanja (predvsem srčno-žilne bolezni, kot so možganska kap, srčni infarkt, debelost, arterijska hipertenzija) ter  zmanjša nevarnost prometnih nesreč, ki so posledica neprepoznanih motenj spanja.

»Po ocenah strokovnjakov s področja medicine spanja (somnologov) naj bi imelo težave s spanjem oziroma motnje spanja od 10 do 30 odstotkov odraslih. Motnje spanja obravnava zdravnik specialist s posebnimi znanji medicine spanja, ki se z bolnikom pogovori in ga klinično pregleda, izpolni ustrezne vprašalnike, opravi laboratorijske in druge diagnostične preiskave (npr. poligrafija, polisomnografija, test dnevne zaspanosti, aktimetrija) ter na podlagi rezultatov postavi diagnozo in svetuje ustrezno nadaljnje zdravljenje po evropskih kriterijih, v katerem je poleg osnovnih ukrepov vključeno zdravljenje z različnimi zdravili, dihalnim aparatom med spanjem (motnje dihanja v spanju), pri bolnikih z nespečnostjo pa tudi kognitivna vedenjska obravnava, ki jo izvajajo klinični psihologi,« je dodala prof. dr. Leja Dolenc Grošelj.