Naš dan je sestavljen iz skupka vedenj, o katerih po navadi zavestno niti ne razmišljamo. Največkrat se v vsakdanjem življenju poslužujemo dnevne rutine, ki nam pobere čim manj energije, pa naj si gre za običajno pot v službo ali opravljanje nujnih hišnih opravil, ki nam jemljejo dragoceni prosti čas. Prav tako si večino vedenj (kot na primer spalne navade in odločanje za rekreacijo) pridobimo že v otroštvu.
Običajno smo za potrebe vsakdanjega življenja, ne glede na življenjski slog bolj ali manj telesno dejavni. Telesna dejavnost je opredeljena kot vsako telesno gibanje, ki ga povzročijo skeletne mišice in se konča s porabo energije nad ravnjo mirovanja. V vsakdanjem življenju se gibamo, ko skrbimo za lastno higieno, opravljamo vsakodnevna opravila (hišna opravila, pospravljanje, kuhanje), ko potujemo od ene do druge točke (v šolo, službo in po opravkih) ali se rekreiramo. Smernice in priporočila o telesni dejavnosti za zdravje navajajo največkrat čas trajanja namenske telesne dejavnosti, s katero se ukvarjamo pretežno v rekreativne namene. Največkrat je opredeljena zmerno visoko intenzivna telesna dejavnost, z vsaj 150 minutami na teden.
Velik del našega dneva pa, tudi zaradi tehnološkega razvoja naše družbe, presedimo. Sedimo v avtomobilih, doma med gledanjem televizije ali uporabo računalnika, na družabnih dogodkih, kulturnih in športnih prireditvah itd. Večina nas presedi tudi dobršen del delovnega časa. Takšno vedenje imenujemo tudi sedentarno vedenje. Sedentarno vedenje pogovorno pogosto enačimo kar s sedenjem, a po definiciji gre za obnašanje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka energetska poraba medtem, ko sedimo ali ležimo.
Za zdrav razvoj in nemoteno telesno in duševno delovanje nujno potrebujemo spanje. Velik del svojega življenja prespimo (po nekaterih podatkih kar tretjino svojega življenja). Po priporočilih Svetovne spalne zveze potrebujemo odrasli 7-9 ur spanja dnevno, starejši od 65 pa 7-8 ur spanja dnevno. Poleg dolžine je izjemno pomembna kakovost spanja: to naj bo dovolj globoko in ne razdrobljeno. Govorimo tudi o spalni učinkovitosti: razmerje med časom, ko oseba spi in skupnim časom, ki ga nameni spanju. Dolžina spanja naj bo čimbolj enaka trajanju ležanja v postelji, kar vključuje kratko večerno uspavanje, čim manj nočnih prebujanj ter, ne prezgodnje jutranje prebujanje.
Tako se v našem vsakdanjiku izmenjujejo pretežno 3 oblike vedenj: telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje.
Ker je za optimalno zdravje potrebno pravo ravnovesje med aktivnostjo in počitkom je pomembno, da pri spremembi življenjskega sloga vplivamo na vsa 3 vedenja.
Pri oblikovanju aktivnega in zdravega 24-urnega gibalnega vedenja naj vam bo v pomoč spodnja slika:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
