Telesna dejavnost

Aktivne zimske počitnice – manj zaslonov, več gibanja

Telesna dejavnost

Zimske počitnice so odlična priložnost, da se kot družina več gibamo, družimo in napolnimo baterije. Vsaka minuta gibanja šteje – ne glede na to, ali se odpravimo na smučišče, v športni center ali v bližnji gozd. Manj časa pred zasloni in več gibanja pomeni več energije, boljše razpoloženje in kakovostnejši spanec.

Zadnje posodobljeno: 13.02.2026
Objavljeno: 13.02.2026

Redna telesna dejavnost ima številne pozitivne učinke na telesno ter duševno zdravje otrok in odraslih. Pomaga pri preprečevanju kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost, ter izboljšuje telesno pripravljenost. Gibanje ugodno vpliva tudi na duševno zdravje, saj zmanjšuje stres, tesnobo in simptome depresije ter izboljšuje kognitivne sposobnosti in učno uspešnost.

Pozimi ima gibanje na svežem zraku še dodatne prednosti – krepi odpornost, spodbuja krvni obtok in prispeva k boljšemu razpoloženju. Otroci in mladostniki naj bodo vsak dan vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni. Odraslim pa se priporoča 150–300 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden.

Aktivni tudi pozimi

Zima naj ne bo izgovor za manj gibanja. Tudi v nenaklonjenih vremenskih razmerah imamo na voljo številne možnosti za telesno dejavnost v zaprtih prostorih, kot so telovadnice, zimski bazeni, pokrita teniška in badmintonska igrišča, fitnes centri ter drugi športni objekti. Kadar je le mogoče, pa je priporočljivo gibanje na prostem, saj svež zrak dodatno prispeva k dobremu počutju. Ob nizkih temperaturah prilagodimo svoje vedenje in poskrbimo za ustrezno zaščito najbolj izpostavljenih delov telesa.

Varno na sneg

Zima nam ponuja številne priložnosti za gibanje na prostem, kot so smučanje, deskanje in sankanje. Pri tem naj bo varnost na smučiščih vedno na prvem mestu, saj bomo tako poskrbeli, da bodo zimski dnevi minili brez nepotrebnih poškodb.

Priporočila NIJZ za varno smuko otrok

Da bi preprečili nezgode in zmanjšali tveganje za poškodbe, NIJZ priporoča:

  • Uporaba zaščitne opreme – Otroci morajo OBVEZNO nositi zaščitno čelado, priporočljiva pa je tudi uporaba ščitnikov za hrbtenico (želve).
  • Pravilna izbira in nastavitev opreme – Smuči in vezi morajo biti pravilno nastavljene glede na težo, višino in sposobnosti otroka.
  • Smučanje pod nadzorom – Mlajši otroci naj smučajo v spremstvu staršev ali učiteljev smučanja.
  • Postopno učenje – Otroci naj se najprej učijo smučanja na lažjih progah in postopoma prehajajo na zahtevnejše terene.
  • Poznavanje pravil FIS – Otroke je treba naučiti osnovnih pravil varnega smučanja, kot so nadzor nad hitrostjo, dajanje prednosti in izogibanje nenadnim spremembam smeri.
  • Ohranjanje pozornosti in spoštovanje drugih smučarjev – Otroci naj bodo vedno pozorni na okolico in druge smučarje ter upoštevajo označbe na smučiščih.
  • Odmori in hidracija – Redni odmori in zadostna hidracija zmanjšujejo utrujenost, ki povečuje tveganje za padce.
  • Zavarovanje in prva pomoč – Starši naj preverijo, ali ima otrok ustrezno zdravstveno in nezgodno zavarovanje, ter obnovijo znanje o osnovah prve pomoči.
Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Integrirano mrežno spremljanje gripe, covid-19 in ostalih akutnih okužb dihal v sezoni 2025/2026

Podrobno

Išči