Mednarodni seminar o vplivih novih tehnologij na zdravje

Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) v sodelovanju z UVS RS, NIJZ in GZS organizira mednarodni seminar z naslovom »Vpliv novih tehnologij na zdravje«.V času bliskovitega razvoja brezžičnih tehnologij, uvajanja pametnih anten 5G in priprav na omrežja nove generacije 6G, se v javnosti pojavljajo številna vprašanja o vplivih elektromagnetnih sevanj (EMS) na zdravje in okolje. Mednarodno priznani strokovnjaki bodo postregli z najnovejšimi znanstvenimi dognanji in rezultati ključnih evropskih raziskovalnih projektov.

O seminarju

Koliko smo izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem (EMS)? Kako se naše okolje spreminja zaradi uvedbe novih tehnologij, zlasti 5G in novih generacij? Ali te vplivajo na naše zdravje in okolje? Mednarodno priznani strokovnjaki bodo predstavili stanje znanosti o vplivih novih tehnologij na okolje in zdravje s posebnim poudarkom na brezžičnih sistemih 5G/6G. Velik poudarek bo namenjen rezultatom nedavno zaključenega raziskovalnega Evropskega projekta SEAWAVE o vplivih 5G na zdravje in nekaterih drugih tekočih projektov EU (ETAIN, GOLiAT, NextGEM) v okviru Evropskega raziskovalnega grozda o EMS in zdravju (CLUE-H), ki vključuje več kot 70 evropskih raziskovalnih organizacij v štirih raziskovalnih konzorcijih, z dodatnim prispevkom znanstvenikov iz ZDA, Koreje in Japonske.

Pričakuje se, da bodo rezultati zapolnili vrzeli v znanju o vplivu brezžičnih tehnologij na zdravje in okolje. Bistveni bodo za zagotavljanje varne uvedbe in uporabe prihodnjih brezžičnih omrežij, ki bodo koristila družbi, na primer v zdravstvu, prometu, e-upravi, pametnih mestih in pametni industriji 4.0. Poleg tega so študije v okviru CLUE-H preučevale, kako javnost dojema izpostavljenost signalom 5G, da bi izboljšale obveščanje o tveganjih. Obsežna spletna anketa, ki sta jo konec leta 2023 skupaj izvedla projekta SEAWave in GOLIAT, je raziskovala, kako ljudje v desetih državah članicah EU dojemajo svojo dnevno izpostavljenost VF EMS zaradi omrežja 5G. Vsaka država je sodelovala z reprezentativnim vzorcem približno 1000 anketirancev, ki so svojo dnevno izpostavljenost VF EMS ocenili kot zmerno, vendar so pričakovali, da se bo s 5G povečala. Tako stališče   je prisotno v vseh desetih državah. Ocena anketiranih glede povečanja je bila najnižja na Finskem in najvišja pa v Sloveniji. Skratka, ljudje v Evropi na splošno domnevajo, da 5G povečuje vsakodnevno izpostavljenost VF EMS. Ocena anketiranih glede povečanja je bila v nekaterih državah (Slovenija, Srbija) izrazitejša kot v drugih (Španija, Finska).

Poseben poudarek bo v okviru seminarja  namenjen tudi nekaterim specializiranim področjem, kot je analiza izpostavljenosti EMS zaradi vse večje uporabe električnih vozil, zasebnih brezžičnih omrežij v delovnem okolju (pametna industriji 4.0) ter dronov v nadzornih in vojaških operacijah. Vodilni strokovnjaki na tem področju bodo predstavili tudi najnovejše merilne postopke in opremo, ki se uporablja za ocenjevanje izpostavljenosti EMS zaradi novih tehnologij (pametne antene z oblikovanjem snopa…).

Dr. Theodoros Samaras, koordinator evropskega projekta Seawave z Univerze Aristotel iz Grčije bo predstavil pregled izvedenih znanstvenih študij o tveganjih, povezanih z visokimi frekvencami, ki jih uporablja tudi 5G. Izpostavil bo, da se vedenje na osnovi že izvedenih študij v veliki meri lahko razširi tudi na področje 5G. To velja zlasti za biofizikalni mehanizem segrevanja, ki je dobro znanstveno pojasnjen in je podlaga za opredelitev mejnih vrednosti, ki jih določajo trenutne mednarodne smernice. Pri višjih frekvencah, ki naj bi jih 5G in 6G uporabljala v prihodnosti, pa manjša vdorna globina v telesna tkiva in absorpcija energije postaneta omejeni zgolj na površino telesa. Pod pogojem, da je izpostavljenost ljudi nižja od mejnih vrednosti, ki jih določajo mednarodne smernice, ni pričakovati posledic za javno zdravje.

 Dr. Jack Rowley. Globalno združenje GSMA: Prehod na 6G ne pomeni le večje hitrosti, temveč tudi bolj inteligentna in učinkovita omrežja. Prioriteta ostaja zagotavljanje varnosti uporabnikov skozi nenehno spremljanje neodvisnih znanstvenih raziskav in dosledno upoštevanje mednarodno priznanih smernic ICNIRP. Če mejne vrednosti teh smernic v povezavi z novo tehnologijo 6G niso presežene, ni razloga za bojazen, da bi izpostavljenost 6G v vseh frekvenčnih območjih lahko predstavljala tveganje za zdravje. Čeprav bo 6G uporabljala širši spekter frekvenc, vključno s sub-terahertz pasovi (nad 100 GHz), interakcije teh valov s človeškim telesom sledijo znanim fizikalnim zakonom.”

Dr. Peter Gajšek, Inštitut za neionizirna sevanja bo predstavil rezultate stanja obremenjenosti prebivalstva z visokofrekvenčnimi elektromagnetnimi sevanji (VF EMS) v Sloveniji, ki so plod raziskav na več nivojih: akreditirane meritve, osebna dozimetrija in modelni izračuni.

Številne meritve VF EMS v okolic baznih postaj mobilne telefonije, ki jih je INIS kot akreditirana institucija izvedla v letu 2025 širom Slovenije, so pokazale, da v povprečju izmerjene vrednosti redko presegajo 5 % dovoljene mejne vrednosti, ki jo določa uredba za I.območje varstva pred sevanji. Najvišji delež k skupni obremenitvi prispeva mobilna telefonija 4G (40%), sledi 2G (32%) in 5G (6%), ki pa v zadnjem letu narašča.

Meritve z osebnimi dozimetri, ki so jih nosili prostovoljci so pokazale, da so skupne sevalne obremenitve zaradi različnih virov doma, na delovnem mestu in na prostem v Sloveniji nizke, saj ne presegajo nekaj odstotkov dovoljene mejne vrednosti. Največji delež predstavljajo bazne postaje (62%), sledijo radijski in televizijski oddajniki (23%) in drugi telekomunikacijski sistemi (11%) v okolju. Naprave Wi-Fi so na zadnjem mestu, saj k skupnim sevalnim obremenitvam prispevajo manj kot 4 %. Najvišje sevalne obremenitve posameznih delov telesa (glava), ki dosegajo tudi do 70% dovoljenih mejnih vrednosti, pa so po pričakovanju posledica uporabe mobilnega telefona.

Organizatorji:

• Inštitut za neionizirna sevanja (INIS)
• Uprava za varstvo pred sevanji, Ministrstvo za zdravje
• Nacionalni inštitut za javno zdravje
• GZS-ZIT

Komu je seminar namenjen

• načrtovalcem, planerjem in podjetjem, ki se ukvarjajo z iskanjem lokacij za umeščanje virov EMS v prostor
• podjetjem in posameznikom, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in pripravljanjem projektne dokumentacije za umeščanje virov EMS
• izdelovalcem ocen tveganja ter strokovnjakom javnega zdravja
• pooblaščenim institucijam za ugotavljanje skladnosti naprav z mednarodnimi standardi
• varnostnim inženirjem in strokovnim delavcem na področju varnost in zdravja pri delu
• vsem pooblaščencem za opravljanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja
• zaposlenim na upravnih enotah, ki se ukvarjajo z umeščanjem in graditvijo objektov
• občinam, še posebej zaposlenim na oddelkih za okolje in prostor
• nadzornim in inšpekcijskim službam
• regulatorjem in vladnim službam s področja problematike EMS

Lokacija in prijave na seminar

Mednarodni semniar o VPLIVIH NOVIH TEHNOLOGIJ NA ZDRAVJE bo potekal 27. marca 2026 v veliki dvorani A Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Dimičeva ulica 13, Ljubljana.

Kotizacija brez DDV znaša 290,00 EUR in vključuje: udeležbo na dogodku, druge materiale, knjigo EMS IN ZDRAVJE, osvežitev med odmorom in potrdilo o udeležbi.

Kotizacijo nakažite na: Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana
d.št.: SI47088133
številka TRR: 350010000585113, odprt pri BKS Bank AG
pripis: Seminar EMS 2026 in ime udeleženca
Plačanih kotizacij ne vračamo.

Na seminar se prijavite s spodnjo elektronsko prijavnico, prek e-pošte: seminarji@inis.si ali po pošti: INIS, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana.

Prijave sprejemamo do 23. marca 2026. Število prijavljenih je omejeno, zato se prijavite čim prej.

Sodelovanje na seminarju bo mogoče tudi preko spleta. Prosimo, da ob prijavi navedete, kako se nameravate udeležiti. Kdor se bo seminarja udeležil preko spleta, bo pred pričetkom seminarja po elektronski pošti prejel povezavo za ogled seminarja.

Seminar bo točkovan za strokovne delavce s področja varnosti in zdravja ter za pooblaščene inženirje s strani Inženirske zbornice. Kdor bi želel prijeti kreditne točke, naj poseduje tudi identifikacijsko številko inženirja.