Digitalni svet kot izziv: mladi pod pritiskom nekemičnih zasvojenosti

Digitalne zasvojenosti v porastu, najbolj prizadeti mladi

Strokovnjaki opozarjajo, da so poleg tradicionalnih oblik zasvojenosti (zasvojenosti z alkoholom in drogami) vse pogostejše nekemične oziroma vedenjske zasvojenosti, predvsem tiste, povezane z digitalnimi tehnologijami. To so zasvojenost z videoigrami, družbenimi omrežji, internetom, igrami na srečo, spolnostjo, hrano, delom, nakupovanjem ipd. Podatki NIJZ (2023) kažejo, da:

• internet uporablja 84,7 % prebivalcev med 15. in 74. letom, med mladimi več kot 95 %,
• 0,3 % odraslih prebivalcev izkazuje znake zasvojenosti z internetom, 4,9 % pa ima visoko tveganje zanjo,
• se najvišje tveganje za zasvojenost kaže med mladimi 15–19 let (17,4 %).

Problematična uporaba interneta tako postaja vedno večji izziv, na kar je opozoril generalni direktor NIJZ, izr. prof. dr. Branko Gabrovec: »Čeprav se zasvojenosti pojavljajo pri vseh starostnih skupinah, so najizrazitejše pri mladih, ki predstavljajo našo prihodnost in pri katerih so posledice lahko še posebej daljnosežne. Nekemične zasvojenosti imajo številne negativne posledice za posameznika, njegove medosebne odnose, učno in delovno  uspešnost, s tem pa tudi širše družbene posledice. Zato je naša skupna odgovornost, da kot strokovnjaki ozaveščamo o tveganjih in razvijamo rešitve, ki posameznikom omogočajo učinkovito prepoznavanje in obvladovanje teh izzivov.«

Zgodnja izpostavljenost digitalnim vsebinam

Na hitro rast uporabe digitalnih vsebin med najmlajšimi otroki je opozorila tudi doc. dr. Špela Selak z NIJZ.: »Digitalne vsebine so zasnovane tako, da pritegnejo pozornost, zato je pri predšolskih otrocih pomembno premišljeno omejevati čas in način uporabe ter spletne vsebine, s katerimi otroci prihajajo v stik. Prezgodnja ali prekomerna izpostavljenost digitalnim tehnologijam se namreč lahko povezuje s težavami z govorom, spanjem, vidom, pozornostjo in vedenjsko-čustvenimi težavami«. Zgodnja uporaba digitalnih tehnologij posledično postaja pomembno področje, na katerem na NIJZ krepimo različne aktivnosti.

Družbena omrežja, videoigre in igre na srečo

Ko govorimo o spletnih aktivnostih, opažamo porast uporabe družbenih omrežij, videoiger in drugih aktivnosti, kar še posebej velja za mlade. Raziskava NIJZ (2023) kaže, da:

• več kot 96 % mladih v starosti 15–24 let uporablja družbena omrežja; znake zasvojenosti z družbenimi omrežji kaže 0,6 % posameznikov med 15. in 74. letom, visoko tveganje za nastanek zasvojenosti pa ima 5,5 % prebivalcev, 18,9 % pri 15–19 letnikih.
• 24,1 % prebivalcev Slovenije igra videoigre; znake zasvojenosti kaže 0,4 %, večji delež znakov pa je prisoten med mladimi; visoko tveganje za razvoj zasvojenosti je prisotno pri 5,5 % prebivalcev med 15. in 74. letom, najbolj pa pri starostni skupini 20–24 let (10,9 %).
• Igre na srečo je v zadnjem letu igralo 11 % odraslih prebivalcev; visoko tveganje za nastanek zasvojenosti ima 4,1 % posameznikov, največje tveganje pa se pojavlja med mladimi (13,2 %; 15–19 let) in med moškimi. Med mladimi je še posebej problematično vključevanje v e-športne stave.

Značilnosti posameznika in njegove izkušnje niso edini dejavniki razvoja nekemičnih zasvojenosti. Pomembni so tudi algoritmi in zasvojljivi mehanizmi družbenih omrežij, videoiger in iger na srečo, ki izkoriščajo možganski sistem nagrajevanja. Uporabniku ponujajo hitre občutke zadovoljstva prek sproščanja dopamina. Ključna je nepredvidljivost nagrade, ki spodbuja nenehno ponavljanje vedenja. Družbena omrežja in videoigre vključujejo zasvojljive mehanizme, ki zadržujejo posameznika pri uporabi, kar dodatno krepi tveganja in otežuje nadzor nad uporabo. Podobne trende zaznavamo tudi v slovenskem prostoru. »Funkcionalnosti družbenih omrežjih, ki po mnenju najstnikov najbolj vplivajo na podaljšano rabo teh platform, so neskončno drsenje, kratki video formati in ponujanje vsebin, ki jih poganjajo algoritmi. Vse to so elementi zasvajajoče zasnove družbenih omrežij, o problematičnosti katerih je ključno, da so osveščeni tako mladostniki kot njihovi starši.« je povedala asist. Ajda Petek s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, sodelavka Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Povezava z duševnim zdravjem

Raziskave kažejo, da se nekemične zasvojenosti pogosto prepletajo s težavami v duševnem zdravju. Osebe z depresivnostjo ali anksioznostjo pogosteje kažejo vedenja z vzorci zasvojenosti, hkrati pa ta vedenja lahko še dodatno poglabljajo njihove stiske. Prof. dr. Metka Kuhar (FDV UL) je izpostavila tudi vpliv obremenjujočih izkušenj v otroštvu, ki lahko pomembno oblikujejo ranljivosti v odraslosti: »Če otrok ne razvije ustreznih regulacijskih strategij, lahko kasneje išče načine za blaženje notranje napetosti – pogosto skozi vedenja, ki prinašajo hitro olajšanje, na primer pretirana uporaba interneta, družbenih omrežij, videoiger ipd. Zasvojenost tako ni začetek težave, temveč posledica dolgo trajajoče notranje napetosti. Ob tem pa ne moremo ignorirati, da sodobne digitalne platforme delujejo po principih, ki izkoriščajo prav te ranljivosti.«

Kljub podatkom o porastu vsesplošne rabe digitalnih tehnologij pa moramo biti previdni pri zaključevanju, da ta vpliva na porast težav v duševnem zdravju. Asistentka Minea Rutar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru opozarja: »Kljub pogostim senzacionalističnim izjavam v medijih znanstvena skupnost še nima soglasja o tem, v kolikšni meri so k poslabšanju duševnega zdravja mladih prispevale digitalizacija in množična uporaba družbenih omrežij. Nekateri raziskovalci sicer pozivajo k omejevanju ali celo prepovedi uporabe pametnih naprav v otroštvu in zgodnjem mladostništvu, vendar so trenutni znanstveni dokazi o učinkovitosti takšnih ukrepov še zelo neenotni.«

Umetna inteligenca – novi izzivi na obzorju

Hiter razvoj umetne inteligence prinaša nove oblike digitalnih tveganj, vključno s pretirano navezanostjo na t. i. UI-spremljevalce in interaktivne aplikacije. Prof. dr. Christian Montag je opozoril, da bo treba pozorno spremljati, ali takšne storitve postajajo vse bolj zasvojljive in kakšne posledice imajo za posameznike, še posebej za mlajše uporabnike.

Krepitev sistemske obravnave v Sloveniji

Zaradi velike razširjenosti nekemičnih zasvojenosti je razvoj aktivnosti preprečevanja in zdravljenja ključnega pomena. Klinični psiholog Nejc Stanovnik z Oddelka za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, Psihiatrična bolnišnica Idrija: »Učinkoviti preventivni programi in dostopni načini zdravljenja so ključni za zmanjšanje tveganj in izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in njihovih svojcev.« V Sloveniji so se v zadnjih letih okrepile aktivnosti za obravnavo nekemičnih zasvojenosti, ki potekajo znotraj zdravstvenega sistema, kot tudi aktivnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije. Slovenija je v zadnjih letih okrepila več pomembnih programov:

• program obravnave nekemičnih zasvojenosti za odrasle v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
• obravnava za otroke in mladostnike v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna v sodelovanju s Centrom pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT,
• vključevanje tematik v delo centrov za duševno zdravje,
• programi in aktivnosti nevladnih organizacij (npr. svetovanja, izobraževanja, delavnice),
• številne preventivne, raziskovalne in razvojne aktivnosti NIJZ v okviru programa MIRA.

Strokovnjaki poudarjajo, da bo zaradi hitrega tehnološkega razvoja področje še pridobivalo na pomembnosti. Ključni bodo nadaljnje raziskave, ozaveščanje, krepitev preventivnih programov in dostopna strokovna pomoč.

Ministrstvo za zdravje je v novembru pričelo z medijsko akcijo pod sloganom Izberi sebe, ne zaslona, ki je prva celovita javno-zdravstvena kampanja s področja digitalnih zasvojenosti, s katero želijo posebej nasloviti otroke, mladostnike, starše in strokovne delavce ter jih opozoriti na vpliv zaslonov na telesno in duševno zdravje, od pomanjkanja spanja, motenj pozornosti, pomanjkanja gibanja in slabših prehranjevalnih navad, kot tudi vpliva na duševne stiske otrok in mladostnikov, medvrstniško spletno nasilje ter socialno izolacijo. Kot je poudarila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje: „Zaradi naraščajočih izzivov, ki jih prinaša digitalni svet, predvsem pri otrocih in mladostnikih, je nujno skupno in usklajeno ukrepanje. Podatki kažejo, da se čas pred zasloni pri otrocih in mladostnikih vztrajno povečuje, z njim pa tudi težave s spanjem, pozornostjo, gibanjem in duševnim zdravjem. Z medijsko akcijo Izberi sebe, ne zaslona, želimo spodbuditi zavedanje med otroki in starši, da lahko prekomerna ali starosti neprimerna uporaba digitalnih zaslonov prinaša tudi tveganja za zdravje, zato moramo z njimi ravnati premišljeno ter uravnotežiti njihovo uporabo – z drugimi pomembnimi in prijetnimi aktivnostmi v resničnem življenju, z medosebnimi odnosi ter pozitivnimi spodbudami. Starši lahko pri tem veliko prispevajo tudi s svojim zgledom, pogovorom in jasnimi dogovori.“

Dodatne povezave:

• Posnetki preteklih konferenc:
  • Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti »Z znanjem do zmernosti« 2023 (klik TUKAJ)
  • Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti »Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic« 2024 (klik TUKAJ)

• Viri pomoči na področju nekemičnih zasvojenosti (klik TUKAJ)