Začenja se sezona okužb dihal, zato je smiselno, da vsak posameznik upošteva določene ukrepe, da bo to jesen in zimo ostal čim bolj zdrav. Poleg splošnih higienskih ukrepov se svetujejo tudi sezonska cepljenja, pri čemer se cepljenje proti gripi svetuje prav vsem prebivalcem.
Prehitimo gripo, zaščitimo se že danesVsako leto 18. novembra obeležujemo evropski dan ozaveščanja o antibiotikih, s katerim opozarjamo na nujnost preudarne uporabe antibiotikov in nevarnost razvoja odpornosti bakterij na ta zdravila.
V tednu med 18. in 24. novembrom obeležujemo tudi svetovni teden ozaveščanja o mikrobni odpornosti (angleško World Antimicrobial resistance Awareness Week – WAAW 2025), ki poteka pod geslom: Ukrepajmo zdaj: zaščitimo našo sedanjost, zavarujmo našo prihodnost.
Antibiotiki so zdravila, ki zdravijo in preprečujejo bakterijske okužbe pri ljudeh, živalih in rastlinah. Delujejo tako, da bakterije uničijo ali preprečujejo njihovo rast. Spadajo med t. i. protimikrobna zdravila, ki delujejo na različne povzročitelje bolezni – bakterije, viruse, glive ali parazite.
Antibiotiki učinkujejo samo na bakterije, ne pa tudi na viruse, glive in parazite. Pomembno je tudi vedeti, da poznamo več skupin antibiotikov in da vsak antibiotik deluje le na določene vrste bakterij, zato ni primeren za zdravljenje vseh bakterijskih okužb.
Naraščajoči trend porabe protimikrobnih zdravil pri ljudeh, ki ga poganjata pretirano predpisovanje in napačna uporaba, je eden izmed dejavnikov, ki prispeva k pospeševanju odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom.
V zadnjih letih po pandemiji covida-19 se je poraba protimikrobnih zdravil v večini povečala. V Sloveniji opažamo tudi pomembne razlike v predpisovanju antibiotikov na recept med statističnimi regijami – v vzhodnih regijah je predpisanih več antibiotikov kot v zahodnih regijah. Največ antibiotikov na recept se predpiše starejšim od 85 let.
Če antibiotike jemljemo z napačnim namenom, po nepotrebnem ali nepravilno, lahko bakterije nanje postanejo odporne.
Mikrobna odpornost (angleško antimicrobial resistance – AMR) nastane, ko bakterije, virusi, glive in paraziti ne reagirajo več na protimikrobna zdravila. Zaradi mikrobne odpornosti nekateri antibiotiki in druga protimikrobna zdravila postanejo neučinkovita in ne morejo več uničiti ali preprečiti rasti mikroorganizmov. Razvoj in širjenje odpornih mikroorganizmov vodi do tega, da je okužbe težko ali nemogoče zdraviti, kar poveča tveganje za zaplete in smrt ter viša stroške zdravljenja. Ob širjenju odpornih mikroorganizmov bi lahko izgubili možnost zdravljenja že običajnih bakterijskih okužb, kot je angina ali vnetje srednjega ušesa, močno pa bi bila ogrožena tudi sodobna medicina – npr. zdravljenje bolnikov po operacijah, presaditvah, v enotah intenzivne terapije in z oslabljenim imunskim sistemom.
Odpornost mikrobov na protimikrobna zdravila je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvrstila na seznam desetih največjih groženj globalnemu javnemu zdravju. Mikrobna odpornost je po podatkih SZO leta 2019 neposredno povzročila smrt 1,27 milijona ljudi v svetu in pripomogla k smrti 4,95 milijona ljudi.
Posebej zaskrbljujoče je naraščanje odpornosti nekaterih bakterijskih povzročiteljev, ki se v zadnjih letih vse pogosteje ne odzivajo več na zdravljenje z antibiotiki zadnje izbire, namenjenimi najresneje bolnim. Čeprav je mikrobna odpornost v Sloveniji trenutno razmeroma nizka, strokovnjaki opozarjajo na njeno postopno naraščanje. Tudi majhen porast odpornosti lahko nakazuje širše spremembe v populaciji bakterij in zahteva stalno pozornost.
Vsak od nas lahko pomaga pri ohranjanju učinkovitosti antibiotikov:
Z odgovorno uporabo antibiotikov lahko vsi skupaj prispevamo k temu, da bodo ta življenjsko pomembna zdravila ostala učinkovita – tudi za prihodnje generacije.
Pomembno je vzpostaviti in spodbujati integrirano spremljanje in krepitev preprečevanja okužb z odpornimi mikroorganizmi po pristopu »Eno zdravje« (One Health) – torej tako v humani medicini kot tudi na področju veterine in okolja. Zdravje ljudi, domačih in divjih živali, rastlin ter okolja je namreč med seboj tesno povezano.
Le s takšnim celostnim pristopom lahko učinkovito zajezimo naraščajočo grožnjo odpornosti mikrobov in ohranimo zmožnost zdravljenja okužb, ki jih danes še lahko pozdravimo.
Vas zanima več?
Poročilo o porabi protimikrobnih zdravil v letu 2024, kjer posebej podrobno analiziramo zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb (antibiotike), predpisane na recept in v bolnišnicah, si lahko preberete v objavljeni publikaciji spodaj, kjer so objavljena tudi poročila preteklih let.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
