Svetovni dan preprečevanja samomora 2025

Doc. dr. Saška Roškar, vodja programskega odbora za preprečevanje samomora, NIJZ: »V letu 2024 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 363 oseb, od tega je bilo 275 moških in 88 žensk. Med vsemi smrtmi, ki smo jih v letu 2024 zabeležili v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (N = 21 506) je delež smrti zaradi samomorov znašal 1,68 %. Leta 2024 je skupni samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,09. V desetletnem obdobju (2015 – 2024) je med posameznimi leti prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar je opazen trend upadanja. Podatki na podlagi triletnih drsečih povprečji sicer kažejo, da se je stopnja samomora v zadnjih letih stabilizirala. V primerjavi s preteklimi leti smo letu 2024 zabeležili upad smrti zaradi samomora med moškimi in več samomorov med ženskami. V primerjavi z desetletnim povprečjem znotraj posamezne starostne skupine smo v letu 2024 zabeležili višji samomorilni količnik v treh starostnih skupinah in sicer 10 – 14 let, 30 – 39 let ter 85 let in več. Posebno previdnost  – zaradi statističnih, predvsem pa zaradi pietetnih razlogov – velja izpostaviti v donosu do podatkov, ki se navezujejo na starostno skupino 10 – 14 let. Število primerov v tej starostni skupini je nižje od 5 in med posameznimi leti zaradi nizkega števila absolutnih primerov prihaja do velikih nihanj, bodisi v smeri prirasta ali v smeri upada. Vzpodbudno je, da je opazen trend upadanja ali stagnacije smrti zaradi samomora v tej starostni skupini. Trend upadanja oziroma stagnacije smrti zaradi samomora je posledica več dejavnikov, zagotovo pa k temu prispevajo tudi številne preventivne dejavnosti v različnih sektorjih. Preprečevanje samomora se namreč začne mnogo prej, preden težave sploh nastanejo. Gre za nalogo, ki se ji je potrebno posvečati skozi vse leto in za naloga, ki zadeva celotno družbo.«

Več podatkov je na voljo na naslednji povezavi.

Podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora – pobuda ‘45.000 korakov’, ‘Prižgi svečko’ in ‘Dan povezovanja’

Bližnji in svojci,  ki so posameznika, ki je bil v stiski poznali ali si bili z njim blizu, so lahko tudi sami v stiskah in so še posebej ogrožena, a velikokrat spregledana skupina. Poleg mednarodnega simbola za izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili (rumeno-oranžne pentljice) so pomembne aktivnosti ozaveščanja, saj krepijo sočutje in solidarnost z vsemi, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora. Pomemben je tudi sočuten in odkrit pogovor o samomoru, kar se zrcali skozi geslo in aktivnosti Svetovnega dneva preprečevanja samomora 2024-2026, ki jih zaobjema slogan ‘Pričnimo pogovor’. Ta je lahko spodbuda za posameznike, skupnosti, organizacije in politične odločevalce, da bi sodelovali v odprtih in iskrenih razpravah o duševnem zdravju in samomoru. S pogovorom o teh pomembnih vsebinah, predvsem pa s sodelovanjem med sektorji, lahko ustvarimo bolj podporno in sočutno družbo, v kateri bo samomor mogoče preprečevati.

Na Univerzi na Primorskem, Inštitutu Andrej Marušič, Slovenskem centru za raziskovanje samomora (UP IAM SCRS) kontinuirano izvajajo številne raziskovalno-intervencijske projekte, s katerimi želijo ozaveščati o problemu samomora, raziskovati in naslavljati potrebe ljudi v stiski ter jih opolnomočiti za iskanje pomoči. Prof. dr. Vita Poštuvan (UP IAM SCRS), predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, je povedala: »Vsako leto je ta dan posebna priložnost za ozaveščanje širše javnosti o problemu samomorilnega vedenja. Vendar naj bo ta dan hkrati opomnik za vseh preostalih 364 dni v letu, da lahko medsebojno pomagamo. Najlažje tako, da pričnemo pogovor z drugimi. To preprečuje osamljenost, daje priložnost za povezanost in je hkrati za tistega, ki je v stiski, priložnost, da spregovori. Veliko ljudi si morda težko predstavlja, kako tak pogovor izpeljati, zato smo že pred časom izdali priročnik Pogovor o samomoru, ki je brezplačno na voljo. V sodelovanju z različnimi slovenskimi in mednarodnimi kolegi pa izvajamo veliko število drugih preventivnih aktivnosti, i katerih si lahko več preberete v prilogi, druge pa so na voljo na spletni postaji za razumevanje samomora Živ? Živ! 

Več o aktivnostih Univerze na Primorskem in aktivnostih, ki bodo potekale v znak podpore in solidarnosti do vseh, ki so koga izgubili zaradi samomora.

Pomoč ljudem v stiski

Center za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, se v preprečevanje samomora in samomorilnega vedenja vključuje na več področjih že več kot 20 let. Že z osnovno dejavnostjo, svetovanjem posameznikom, parom in družinam, nudi klientom pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje. Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, tako da je klientom dostopno, vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo npr. napotnice in brez finančnih stroškov, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor, osem svetovalnic pa sprejema tudi mladostnike od 14. leta dalje. Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, je povedal: »Samomor je v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki ne vidi več zase zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Strokovni pogovori, ki jih nudimo na POSVETu, so namenjeni ne samo čustveni razbremenitvi  in olajšanju, ampak  tudi reševanju problemov, ki so pripeljali posameznika do takšne čustvene situacije. Število svetovanj iz leta v leto narašča, v letu 2024 smo opravili 7485 svetovanj. Razumevanje samomorilnega vedenja in pripravljenost za pomoč ljudem v stiski, v družbi spreminjata stigmo, predsodke in tabuje v zavedanje, da lahko vsak med nami pripomore k reševanju tega javnozdravstvenega problema. Na svetovanje na Centru za psihološko svetovanje Posvet se klienti lahko naročijo  vsak dan po telefonu, po e pošti ali pridejo osebno. Na naši spletni strani si lahko obiskovalci preberejo komu lahko pomagamo in na kakšen način. POSVET deluje tudi na področju izobraževanja, pri čemer sodeluje z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Programi prepoznavanja in preprečevanja samomorilnega vedenja, ki jih organiziramo, so namenjeni strokovnjakom drugih profilov, ki jih želimo spodbuditi k aktivnejši vlogi na tem področju. Programi postvencijskih dejavnosti, ki vključujejo pomoč bližnjim po samomoru družinskega člana, sodelavca, klienta ali varovanca pa skušajo blažiti prizadetost in zmanjševati negativne posledice v okolju, kjer se je ta travmatski dogodek zgodil.«

Program Psihološko svetovanje posameznikom, parom in družinam in Psihološko svetovanje mladostnikom financirajo Ministrstvo za zdravje, FIHO fundacija, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Kranj in več kot 80 drugih občin, prostovoljne donacije in prispevki posameznikov.

Več informacij o aktivnostih Centra za psihološko svetovanje Posvet.

Sprejetje Akcijskega načrta 2025–2028 za področje preprečevanja samomora

Vlada RS je dne 23. 7. 2025 sprejela akcijski načrt (AN) za obdobje 2025 – 2028.  AN je izvedbeni načrt resolucije nacionalnega plana za duševno zdravje (RNPDZ) – MIRA in vključuje tudi prioritetno področje preprečevanja samomora. Prioritetne naloge znotraj področja preprečevanja samomora sprejema in usmerja programski odbor za preprečevanje samomora, ki ga koordinira NIJZ. Sestavljajo ga strokovnjaki iz različnih področij, ki s svojim znanjem in izkušnjami naslavljajo različne ravni ukrepanja za preprečevanje samomora – od promocije duševnega zdravja, aktivnosti ozaveščanja in destigmatizacije, identifikacije ogroženih, dela z ogroženimi, do žalovanja in dela s svojci ter beleženja samega pojava.

Več o programu MIRA je na voljo na naslednji povezavi.

Viri pomoči: 

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

• dežurnega zdravnika,
• dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
• urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (od pon. do pet. med 8. in 15. uro; 01 475 06 70),
• Center za mentalno zdravje (01 587 49 42); izven delovnega časa Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo) ali reševalno službo (112).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI 

• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Drugi viri pomoči in informacij 

• Zivziv.si
• Mladinska spletna svetovalnica To sem jaz

• Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate:
  • Na svetovanje  se klienti lahko naročijo  po telefonu 031 704 707 vsak delovni dan med 9. in 19. uro ali po e-pošti: info@posvet.org