Okoljski hrup v Evropi 2025

Milijoni ljudi po vsej Evropi so izpostavljeni škodljivim ravnem hrupa iz prometa, zaradi česar je hrup eno vodilnih tveganj za zdravje v okolju v Evropi. Onesnaženje s hrupom ima resne zdravstvene posledice, zlasti prispeva k srčno-žilnim in presnovnim boleznim, ki izstopajo med številnimi drugimi boleznimi. Poleg tega onesnaženje s hrupom škoduje tudi kopenskim in morskim ekosistemom.

Poročilo Okoljski hrup v Evropi – 2025 predstavlja najnovejše podatke in analizo o onesnaženju s hrupom in njegovih vplivih na zdravje ljudi in okolje po vsej Evropi. Poročilo, ki je zdaj v tretji izdaji, temelji na informacijah, ki so jih predložile države članice Evropske unije (EU) in druge države EGP v okviru kroga poročanja o Direktivi o okoljskem hrupu (END) za leto 2022. Osredotoča se posebej na hrup, povezan s prometom, zaradi cestnega, železniškega in letalskega prometa. Poročilo je bilo pripravljeno v sodelovanju z Evropskim tematskim centrom za zdravje ljudi in okolje Evropske agencije za okolje.

Ključna področja, ki jih poročilo zajema, vključujejo:

• število ljudi, izpostavljenih ravnem hrupa, ki so škodljive za zdravje;
• vplive na zdravje in breme bolezni, povezanih z okoljskim hrupom;
• napredek pri doseganju cilja ničelnega onesnaževanja s hrupom za leto 2030;
• vplivi hrupa na biotsko raznovrstnost in zavarovana naravna območja;
• dostopnost zelenih in mirnih območij v evropskih mestih;
• izzivi in ​​možne rešitve za zmanjšanje vplivov hrupa.

Ključna sporočila

• Glede na najnovejše poročilo o Direktivi o okoljskem hrupu (END) je več kot 20 % Evropejcev – več kot eden od petih – izpostavljenih škodljivim ravnem hrupa v prometu. Če primerjamo s strožjimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), se ta številka povzpne na več kot 30 % oziroma skoraj enega od treh državljanov.
• Cestni promet je najpogostejši vir hrupa v prometu, saj je po ocenah 92 milijonov ljudi izpostavljenih ravnem nad pragom END 55 dB v obdobju dan-večer-noč, v primerjavi z 18 milijoni ljudi, ki jih prizadene železniški promet, in 2,6 milijona zaradi hrupa letal.
• V primerjavi z drugimi okoljskimi grožnjami zdravju se hrup v prometu uvršča med tri največje – takoj za onesnaženostjo zraka in dejavniki, povezanimi s temperaturo. Kronična izpostavljenost hrupu v prometu vsako leto prispeva k 66.000 prezgodnjim smrtim v Evropi, hkrati pa povzroči približno 50.000 novih primerov srčno-žilnih bolezni in 22.000 primerov sladkorne bolezni tipa 2.
• Skoraj 16,9 milijona Evropejcev dolgotrajno trpi zaradi hrupa v prometu, približno 4,6 milijona pa jih trpi zaradi hudih motenj spanja. Glede na nove raziskave bi lahko hrup prispeval tudi k tisočim primerom depresije in demence.
• Ocenjuje se, da ima več kot pol milijona otrok v Evropi težave z branjem, približno 63.000 pa jih ima vedenjske težave zaradi hrupa v prometu. Visoke ravni hrupa so povezane tudi s približno 272.000 primeri otrok s prekomerno telesno težo.
• Onesnaženje s hrupom iz prometnih virov vsako leto v Evropi izgubi 1,3 milijona let zdravega življenja, kar ustreza letnim gospodarskim stroškom v višini najmanj 95,6 milijarde EUR, kar predstavlja približno 0,6 % bruto domačega proizvoda (BDP) regije vsako leto.
• Glede na trenutne napovedi je malo verjetno, da bo EU dosegla cilj iz akcijskega načrta EU iz leta 2021 z naslovom „Na poti do ničelnega onesnaževanja zraka, vode in tal“, da se do leta 2030 zmanjša število ljudi, ki jih kronično moti prometni hrup, za 30 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 2017) brez dodatnih ukrepov, vključno z regulativnimi ali zakonodajnimi spremembami. Število ljudi, ki jih prometni hrup v EU močno moti, se je med letoma 2017 in 2022 zmanjšalo le za približno 3 %, kar ni zadostovalo za dosego cilja zmanjšanja hrupa za ničelno onesnaževanje.

Podrobnejše informacije o EU poročilu o okoljkem hrupu je dostopnih na naslednji povezavi.