Svetovni dan gibanja in svetovni dan hipertenzije 2025

Splošne koristi telesne dejavnosti

Telesna dejavnost prinaša številne koristi za zdravje in dobro počutje. Redna telesna dejavnost pomaga pri obvladovanju debelosti, bolezni srca in ožilja, kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni, številnih kostno-mišičnih obolenj, preprečuje nekatere vrste raka ter uravnava in nadzira na novo nastalo arterijsko hipertenzijo in na novo nastalo sladkorno bolezen tipa 2. Poleg tega lahko ugodno vpliva tudi na duševno zdravje, saj zmanjšuje simptome tesnobe in depresije ter izboljšuje miselne procese in spanec.

Koristi telesne dejavnosti pri osebah s povišanim krvnim tlakom

Telesna dejavnost zmanjšuje umrljivost zaradi bolezni srca in žilja, upočasni napredovanje bolezni, izboljša telesno zmogljivost in z zdravjem povezano kakovost življenja.

Redna telesna dejavnost, ki vključuje velike mišične skupine (npr. hitra hoja, kolesarjenje, plavanje in pod določenimi pogoji tudi vadba proti uporu) je ena od pomembnejših orodij pri preventivi in rehabilitaciji bolnikov s srčnimi boleznimi, kar potrjujejo številne raziskave. Redna telesna dejavnost lahko prispeva k blažitvi dejavnikov tveganja z znižanjem arterijskega krvnega tlaka, uravnavanjem nivoja maščob v krvi, zmanjšano odpornostjo na inzulin, spremembo telesne zgradbe in boljšim psiho-socialnim statusom.

Priporočila za telesno dejavnost

Priporočila za odrasle in starejše odrasle s kroničnimi obolenji so enaka kot splošna priporočila za odrasle in starejše odrasle.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) za zdravje priporoča najmanj 150-300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti (npr. hitra hoja) tedensko ali 75-150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti (npr. hoja v hrib) tedensko oziroma ustrezno kombinacijo obeh intenzivnosti.

Odrasli naj poleg aerobne telesne dejavnosti 2- ali večkrat tedensko izvajajo tudi vaje za krepitev mišic (npr. počepi, sklece, trebušnjaki).

Za starejše odrasle (nad 65 let), je poleg navedenega priporočeno še izvajanje raznolike, večkomponentne telesne dejavnosti, ki poudarja funkcionalno ravnotežje in krepitev mišic, z namenom izboljšanja funkcionalnih sposobnosti in preprečevanja padcev (npr. pilates, joga, tai-chi, ples).

Sedeče vedenje

Pri odraslih s povišanim krvnim tlakom so večje količine sedečega vedenja povezane z naslednjimi slabimi zdravstvenimi izidi: povečano splošno umrljivostjo, umrljivostjo zaradi bolezni srca in žilja ter raka, povečano incidenco bolezni srca in žilja, raka ter sladkorne bolezni tipa 2.

SZO priporoča, da odrasli in starejši odrasli s povišanim krvnim tlakom omejijo čas, ki ga preživijo sede. Čas sedenja, nadomeščen s telesno dejavnostjo katerekoli intenzivnosti (vključno z nizko  intenzivnostjo), koristi zdravju.

Vse ali nič?

SZO priporoča, da kadar odrasli s hipertenzijo ne zmorejo doseči zgoraj navedenih priporočil, naj se trudijo, da se s telesno dejavnostjo ukvarjajo po svojih zmožnostih:

• Naj začnejo z majhno količino telesne dejavnosti, sčasoma pa naj povečujejo njeno pogostost, intenzivnost in trajanje.
• Naj se posvetujejo s strokovnjakom za telesno dejavnost ali zdravstvenim strokovnjakom o vrsti in količini telesne dejavnosti, ki je primerna zanje glede na njihove individualne potrebe, funkcionalne omejitve/komplikacije, farmakološko terapijo in splošni načrt zdravljenja.
• Posamezniki brez kontraindikacij za telesno dejavnost običajno ne potrebujejo zdravniškega pregleda pred pričetkom telesne dejavnosti nizke do zmerne intenzivnosti, ki ne presega zahtev hitre hoje ali opravljanja vsakodnevnih opravil.

Kako začeti?

Če imate povišan krvni tlak in ste bili prej telesno nedejavni, je za prvi korak k aktivnemu življenjskemu slogu prava izbira posvet z vašim osebnim zdravnikom ali obisk centra za krepitev zdravja ali zdravstveno-vzgojnega centra. Poiščite vam najbližji center za krepitev zdravja ali zdravstveno-vzgojni center tukaj.