Cepljenje za starejše odrasle – ostanite zdravi in aktivni

Pri starejših od 65 let je večje tveganje, da bodo ob prebolevanju gripe imeli resne zaplete, še posebej, če imajo pridružene kronične bolezni. Obrambni oziroma imunski sistem s starostjo namreč (o)slabi, zato je zlasti pri starejših lahko gripa tudi usodna. Med tistimi, ki zaradi nje umrejo, je tako od 70 do 90 odstotkov starejših od 65 let. Prav tako pa je med vsemi, ki zaradi zapletov ob prebolevanju gripe pristanejo v bolnišnici, večina starejših od 65 let.

Gripa je zelo nalezljiva okužba dihal, ki jo povzročajo virusi influence in lahko vodi v blago ali hudo obliko bolezni, včasih povzroči celo smrt. Takoj za prehladom je najpogostejša nalezljiva bolezen dihal.

V nasprotju s pogostim, a napačnim prepričanjem gripa ni prehlad, njene posledice so namreč lahko bistveno hujše. Čeprav jo mnogi dojemajo in doživljajo kot blago bolezen, pa je za starejše odrasle  lahko izjemno nevarna. Starejši od 65 let so še zlasti dovzetni za resne zaplete, ki lahko privedejo do bolnišničnega zdravljenja ali celo smrti.

V Sloveniji za gripo vsako leto zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalstva, torej med 100.000 in 200.000 ljudi. V Evropi zboli približno 50 milijonov ljudi na leto, na vsem svetu pa približno milijarda.

Znaki gripe se po navadi pojavijo nenadoma in pri večini minejo v dveh do sedmih dneh (razen kašlja in utrujenosti, ki lahko vztrajata dlje). Oboleli pogosto čutijo nekatere ali vse simptome in znake, in sicer:

• mrazenje,
• izčrpanost,
• visoko temperaturo (nekateri je nimajo),
• glavobol,
• bolečine v mišicah in sklepih,
• dražeč občutek v žrelu in
• suh kašelj

Znaki gripe, covida-19 in prehlada so včasih podobni. Kako se simptomi razlikujejo, si lahko ogledate na naslednji povezavi.

Širi se predvsem z osebe na osebo pri kašljanju, kihanju ali govorjenju, lahko pa tudi ob stiku s površinami ali predmeti, okuženimi z izločki obolelega z gripo – virus namreč na površju preživi več ur.

Bolniki z gripo so najbolj kužni tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (3-5 dni). Virus torej lahko širijo, četudi so na videz zdravi. Majhni otroci izločajo večje količine virusa in so kužni dlje časa, teden dni ali še več. Dolgotrajnejše izločanje virusa je značilno za bolnike z okrnjeno imunostjo.

Pri starejših od 65 let je bolj verjetno, da se bo prebolevanje gripe zapletlo. Pogosto imajo namreč kronične bolezni, ki zmanjšujejo odpornost na okužbe, njihov imunski odziv pa je lahko manj učinkovit tudi zaradi same starosti.

Najpogostejši zaplet pri starejših (pa tudi kroničnih bolnikih) je bakterijska pljučnica. Virus influence namreč poškoduje sluznico dihal in bakterijam omogoči vdor v pljučno tkivo. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabša osnovna bolezni.

Najpogostejši hudi zapleti pri starejših so:

• pljučnica,
• bronhitis,
• okužbe ušes in sinusov,
• poslabšanje kroničnih bolezni, kot so astma, sladkorna bolezen in bolezni srca.

Poleg tega gripa v prvih dveh tednih poveča tveganje za:

• srčni infarkt (od 3- do 5-krat)
• možgansko kap (od 2- do 3-krat)

To večje tveganje traja več mesecev, zato je pri starejših od 65 let tveganje za smrt zaradi gripe in z njo povezanih zapletov 6-krat večje.

Cepljenje proti gripi je najučinkovitejši način za preprečevanje bolezni in njenih zapletov. Imunskemu sistemu pomaga prepoznati virus influence in se boriti proti njemu, preden ta lahko povzroči škodo. Cepljenje:

• zmanjša tveganje za okužbo,
• ublaži potek bolezni, če posameznik vseeno zboli,
• zmanjša verjetnost resnih zapletov in hospitalizacije,
• vzpostavi zaščito pred več različicami virusa gripe,
• zmanjša možnost prenosa okužbe na svojce, prijatelje in druge.

Zaradi slabšega imunskega odziva pri starejših je pomembno, da se proti gripi cepijo tudi njihovi svojci. S tem zaščitijo sebe, hkrati pa omejijo možnost prenosa okužbe na starejšega.

Cepljenje proti gripi je najbolj učinkovito, če ga opravimo vsako leto, saj se virusi influence nenehno spreminjajo, poleg tega zaščita začne upadati. Najboljši čas za cepljenje je v zgodnji jeseni, preden se sezona gripe začne, za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem pa je brezplačno. Cepite se lahko pri svojem izbranem osebnem zdravniku, opravljajo pa ga tudi nekateri drugi zdravniki in območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) – v teh se je treba vnaprej naročiti.

Cepljenje je varno. Cepivo proti gripi bolezni ne more povzročiti, saj ne vsebuje živega virusa influence. Po cepljenju lahko sicer opazite rdečino ali oteklino in občutite bolečino na mestu cepljenja, ki pa v nekaj dneh izzvenijo. Nekateri poročajo o glavobolu, bolečini v mišicah, vročini, utrujenosti in slabosti, vendar pa so ti morebitni nezaželeni učinki v primerjavi s samim prebolevanjem gripe blagi in minejo hitro. Resni neželeni učinki so izjemno redki.

Verjetnost, da boste zaradi gripe hudo zboleli, če ste stari 65 let ali več, je sicer bistveno večja kot pa verjetnost za hujše neželene učinke zaradi cepljenja.

Če imate dokazano težjo alergijsko reakcijo (anafilaksijo) na katerokoli sestavino cepiva proti gripi ali pa ste že doživeli resen neželen učinek po predhodnem odmerku cepiva proti gripi, ne smete biti cepljeni.

V primeru povišane temperature ali akutne bolezni je potrebno cepljenje odložiti. Nasprotno pa blaga bolezen, kot je denimo prehlad, ni ovira za cepljenje. 

Približno teden do dva po cepljenju se razvije zadostna količina protiteles za zaščito posameznika pred gripo. Zaščita, ki jo nudi cepljenje traja več mesecev, nato pa postopoma upada.

Tveganje za okužbo – poleg cepljenja – lahko dodatno zmanjšate tako, da:

• si redno umivate roke z milom in vodo,
• se izogibate stikom z bolnimi,
• kašljate oziroma kihate v rokav ali papirnat robček, uporabljene robčke pa zavržete in si nato umijete roke,
• uporabljate svoje kozarce in pribor,
• redno prezračujete prostore in se izogibate gneči,
• skrbimo za zdrav življenjski slog, tako da se veliko gibamo na svežem zraku in uživamo zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave.

Če ste zboleli in imate znake gripe, je najbolje, da lajšate težave in počakate, da gripa izzveni. To pomeni veliko počivanja in pitja tekočine, saj je pomembno, da nadomestite tekočino, izgubljeno s potenjem, ki je ob visoki telesni temperaturi povečano.

Če vam telesna temperatura naraste nad 38°C, vzemite zdravila, ki telesno temperaturo znižajo (npr. paracetamol).

Zlasti ponoči je zamašen nos zelo moteč, zaradi tega dihamo skozi usta, to pa dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal in poslabša počutje. Zato je priporočljiva uporaba kapljic za nos, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje.

Gripa po navadi traja nekaj dni. Če se vaše počutje v nekaj dneh ne izboljša, predvsem pa če visoka telesna temperatura vztraja in kašelj postaja vse bolj gnojav, se posvetujte s svojim izbranim zdravnikom.

Ne jemljite antibiotikov na lastno pest, če vam jih ni predpisal zdravnik.. Gripa je virusna bolezen, zato jemanje antibiotikov ni smislno in je lahko celo škodljivo.

Kaj storim, če zbolim? Upoštevajte te napotke:

• ostanite v postelji
• pri kihanju in kašljanju uporabljajte robčke za enkratno uporabo in jih po uporabi zavrzite ali kašljajte v rokav
• izogibajte se tesnim stikom z drugimi osebami, zlasti z ranljivimi osebami, ki imajo večje tveganje za težji potek gripe

Povzročitelj covida-19 je virus SARS-CoV-2, ki sodi med koronaviruse. Okužimo se lahko preko kužnih kapljic in aerosolov (drobnih delcev), ki nastanejo ob kašljanju, kihanju ali govorjenju okuženega. Virus  se prenaša tudi preko površin ali predmetov, ki so onesnaženi z izločki dihal okužene osebe.

Večje tveganje za težji potek bolezni imajo osebe starejše od 65 let in kronični bolniki. Cepljenje je pri njih še posebej priporočljivo, saj zmanjša verjetnost za težji potek bolezni in zaplete, s tem pa se zmanjša tveganje za zdravljenje v bolnišnici.

Znaki covida-19 so:

• bolečine v žrelu,
• izcedek iz nosu,
• kašelj,
• slabo počutje in utrujenost,
• bolečine v mišicah in sklepih,
• zvišana telesna temperatura,
• izguba voha in okusa,
• prebavne težave.

Pri starejših odraslih (65 let in več) je tveganje za težji potek bolezni in bolnišnično zdravljenje večje. S starostjo se namreč slabša delovanje imunskega sistema, zato starejši odrasli okužbe teže premagujejo. Najpogostejši zaplet covida-19 je pljučnica, lahko se pojavijo krvni strdki, prizadeti so lahko drugi organi, npr. srce, ledvice, možgani. Starejši odrasli pogosto že imajo kronične bolezni, kot so sladkorna in srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak, kronične bolezni dihal, kar tveganje za zaplete pri prebolevanju covida-19 še povečuje.

Med tistimi, ki zaradi covida-19 umrejo, jih je večina starejših od 65 let.

Cepljenje proti covidu-19 zmanjša možnost tako za težji potek bolezni kot tudi za druge zaplete. Po cepljenju se lahko pojavijo bolečina, oteklina oziroma rdečina na mestu cepljenja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlica, povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje ter povečane in boleče bezgavke. Ti simptomi so prehodni in minejo hitro. Resni neželeni učinki so izjemno redki.

Za zaščito pred covidom-19, zlasti pred težjo obliko bolezni, je priporočljivo cepljenje. V Sloveniji je na voljo posodobljeno cepivo, ki ščiti pred novejšimi različicami virusa SARS-CoV-2. Koristi cepljenja so zlasti za osebe, pri katerih je verjetnejši težji potek bolezni, večje od tveganja za resne neželene učinke, ki je, kot zapisano, izjemno majhno.

Virus SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, se hitro spreminja, zato se pogosto pojavljajo nove različice. Zaradi tega se posodabljajo tudi cepiva, ki ščitijo proti novim različicam virusa. Za starejše odrasle in druge skupine, pri katerih obstaja tveganje za težji potek covida-19, je zato priporočljivo, da se cepijo pred začetkom vsake sezone okužb dihal, torej v jesenskem času.

Proti covidu-19 se lahko cepite hkrati s cepljenjem proti gripi in drugim boleznim.

Cepiti se je mogoče pri izbranem osebnem zdravniku, drugem zdravniku (npr. v ambulantah za cepljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah) ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer pa se je treba vnaprej naročiti.

Cepljenje proti covidu-19 je krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pnevmokoki (Streptococcus pneumoniae) so skupina bakterij, ki živijo v žrelu zdravih ljudi, predvsem otrok. Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije in večina jih lahko povzroča bolezni, predvsem ob zmanjšani odpornosti ali po predhodni virusni okužbi dihal. Ogroženi so predvsem starejši odrasli (65 let in več), ljudje s kroničnimi boleznimi in imunskimi pomanjkljivostmi ter majhni otroci. Zato se velja zaščititi s cepljenjem, zlasti ob dejstvu, da je povzročitelj pnevmokoknih okužb vse bolj odporen na številne antibiotike, kar zdravljenje še otežuje.

Pnevmokoki se prenašajo s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kihanju in kašljanju.

Pnevmokok pri starejših odraslih najpogosteje povzroča pljučnico, lahko pa tudi vnetje obnosnih votlin in srednjega ušesa, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so invazivna pljučnica, sepsa in meningitis, se lahko končajo tudi s smrtjo.

Znaki okužbe so odvisni od organa, ki ga okužba prizadene:

• pnevmokokna pljučnica se kaže s povišano telesno temperaturo, mrzlico, kašljem z gnojnim izmečkom, bolečino v prsnem košu, težkim in/ali pospešenim dihanjem, povišanim utripom srca in oslabelostjo.
• meningitis prepoznamo pa glavobolu, povišani telesni temperaturi, bruhanju, razdražljivosti, trdem vratu, nevroloških izpadih, krčih in motnjah zavesti.
• za okužbo krvi so značilni povišana telesna temperatura, mrzlica in slabo počutje, ob morebitni težji okužbi (sepsi) pa se pojavijo tudi padec krvnega tlaka, hitra utrip in dihanje, motnje zavesti in motnje v delovanju drugih organov.
• vnetje srednjega ušesa se kaže z bolečino v ušesu, lahko tudi z izcedkom iz ušesa ter povišano telesno temperaturo.
• za vnetje obnosnih votlin so značilni obrazna bolečina, glavobol, zamašen nos, izcedek iz nosu in povišana telesna temperatura.

Za osebe, stare 65 let ali več, ter kronične bolnike, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, je cepljenje brezplačno, zaenkrat s 23-valentnim polisaharidnim cepivom. Varuje pred tistimi različicami pnevmokokov, ki najpogosteje povzročajo težje pnevmokokne bolezni. Za učinkovito zaščito zadostuje en odmerek cepiva.

V Sloveniji je na voljo  tudi 20-valentno konjugirano cepivo, ki pa je zaenkrat samoplačniško.

Imunski sistem s staranjem oslabi, zaradi česar so starejši odrasli bolj dovzetni za težje potekajoče (invazivne) pnevmokokne okužbe, kot so pljučnica, meningitis in sepsa. Kljub zdravljenju je bolezen lahko dolgotrajna, njen potek pa zapleten, zato so tudi posledice pogosto hujše, na primer dolgotrajna bolnišnična oskrba, trajna invalidnost ali celo smrt.

Eden od 20 starejših odraslih, ki zboli za pnevmokokno pljučnico, umre. Umre tudi eden od šestih s pnevmokokno okužbo krvi ali s pnevmokoknim meningitisom.

Cepivo vbrizgamo v mišico ali podkožje na nadlahti. Neželeni učinki po cepljenju so najpogosteje kratkotrajna rdečina, bolečina ali oteklina na mestu vboda, zelo redko se pojavi zvišana telesna temperatura, še redkeje pa druge težave. Resni neželeni učinki, ki zahtevajo obravnavo v bolnišnici, so izjemno redki.

Tveganje za pojav zapletov zaradi bolezni je bistveno večje kot tveganje za pojav resnih neželenih učinkov po cepljenju.

Cepiva proti pnevmokoknim okužbam so se v kliničnih raziskavah izkazala kot varna. Gre za mrtvo cepivo, torej bolezni ne povzroča.

Da. Prebolela okužba z enim od 90 serotipov pnevmokokov ne predstavlja imunosti za okužbo z drugimi serotipi. Zato je cepljenje priporočljivo tudi, če je posameznik enkrat ali večkrat prebolel invazivno pnevmokokno okužbo.

Prebolevanje gripe lahko poveča tveganje za invazivno pnevmokokno bolezen pri starejših od 65 let. Zato je priporočljivo, da se ti vsako leto cepijo tudi proti gripi.

Cepiti se je mogoče pri izbranih osebnih zdravnikih, pa tudi drugih zdravnikih (npr. v ambulantah za cepljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah).

KME je resna virusa bolezen osrednjega živčevja, ki jo na človeka prenašajo okuženi klopi. Vbod klopa ne povzroči bolečine ali vidnih sprememb na koži, zato pogosto ostane neopažen. Bolezen poteka v dveh fazah:

v prvi fazi se pojavijo nespecifični znaki virusne okužbe, kot so utrujenost, slabo počutje, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih,

v drugi fazi, ki nastopi do 3 tedne po prvi fazi, pa sledijo visoka vročina, močan glavobol, otrdel in boleč vrat, slabost in bruhanje, lahko tudi tresenje jezika in prstov rok, težave z zbranostjo, zmedenost in motnje zavesti.

KME pogosto pusti trajne posledice, ki vplivajo tako na bolnikovo življenje, kot življenje njegovih bližnjih. Umre od pol odstotka do dveh odstotkov bolnikov.

Ker za KME ni zdravila (pač pa zgolj lajšanje simptomov) in ker smo vbodu klopa izpostavljeni povsod, kjer rasteta trava in grmičevje, je cepljenje kot najučinkovitejši način preprečevanja bolezni še toliko pomembnejše. To velja tudi ali še zlasti za starejše odrasle, saj je med njimi (v starostnih skupinah od 55 do 64 let in od 65 do 74 let) obolevnost najvišja, poleg tega se pri starejših odraslih pogosteje pojavlja težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice, kot so slabša spomin in sluh, motnje ravnotežja in govora, glavobol in pareze.

V Sloveniji je na voljo (mrtvo) cepivo proti KME, ki je varno in učinkovito. Zaščita po cepljenju je več kot 95-odstotna in se vzpostavi približno 14 dni po prejetju drugega odmerka.

Proti KME se lahko cepimo kadarkoli, vendar je priporočljivo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Tako smo spomladi, ko se klopi prebudijo, že zaščiteni pred boleznijo.

Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju, so pozneje potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, vsi nadaljnji na pet let, pri starejših odraslih pa zaradi slabšega imunskega odziva na tri leta.

Cepljenje odsvetujemo osebam, ki imajo hudo preobčutljivost na sestavine cepiva ali ki so imele resen neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva. Je pa cepljenje treba začasno odložiti, če oseba preboleva zmerno ali hudo akutno bolezen. Blaga bolezen, kot je denimo prehlad, za cepljenje ni ovira.

Cepljenje se opravi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za tiste odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 45, 46 ali 47 let in zamudnike. V letu 2025 tako pripada  osebam, rojenim od leta 1970 do 1980.

Respiratorni sincicijski virus je zelo nalezljiv in povzroča okužbe dihal. Z njim se v življenju lahko okužimo večkrat, ne glede na starost. Pri odraslih se okužba z RSV najpogosteje kaže kot blaga

prehladna bolezen ali poteka celo brez simptomov. Starejši odrasli imajo večje tveganje za težji potek okužbe z RSV in zaplete (bronhitis, pljučnica), še posebej tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem ali kronična pljučna obolenja.

Okužba se prenaša z neposrednim stikom z okuženim, s kužnimi kapljicami pri kašljanju in kihanju in preko onesnaženih površin. Simptomi se po navadi razvijejo od dva do osem dni po okužbi, okuženi pa lahko virus širi že dan do dva pred pojavom prvih znakov bolezni.

Značilni simptomi vključujejo kašelj, kihanje, povišano telesno temperaturo in izcedek iz nosu. Blaga oblika bolezni po navadi izzveni v tednu do dveh. Starejši odrasli, še posebej tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem ali kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali kronične pljučne bolezni imajo večje tveganje za težji potek okužbe z RSV in zaplete (bronhitis, pljučnica). Če okužba doseže spodnja dihala in se razvije virusna pljučnica, je nujno zdravljenje v bolnišnici.

Pri starejših odraslih je večje tveganje za težji potek okužbe z RSV in zaplete, kakršna sta bronhitis in pljučnica, še zlasti pri tistih z oslabljenim imunskim sistemom ali kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali kronične pljučne bolezni. Poleg tega lahko RSV poslabša obstoječe kronične bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in srčno popuščanje, kar lahko privede do resnih in celo smrtno nevarnih zapletov.

Zdravila proti RSV ne poznamo, bolnikom zgolj lahko lajšamo simptome. V primeru težjega poteka ali zapletov je pogosto potrebno zdravljenje v bolnišnici. Če virusni okužbi spodnjih dihal sledi sekundarna bakterijska okužba, je potrebno dodatno zdravljenje z antibiotiki.

Cepljenje preprečuje okužbo spodnjih dihal, varuje pred težjim potekom bolezni in zmanjšuje verjetnost, da bo bolnik potreboval bolnišnično zdravljenje.

Cepljenje je samoplačniško, potreben je en odmerek. Kot je pokazala študija izvedena na 34.000 osebah, starih 60 let ali več, je bilo pri cepljenih osebah, tveganje za pojav bolezni spodnjih dihal, ki jih je povzročil RSV, za 67 odstotkov manjše.

Lahko se pojavijo bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja, glavobol in bolečine v mišicah. Ti neželeni učinki so po navadi blagi in kratkotrajni.

Cepljenja proti RSV opravljajo izbrani osebni zdravniki ali drugi zdravniki (npr. v ambulantah za cepljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah). Izvajajo ga tudi v ambulantah za cepljenje območnih enot NIJZ, kjer se je treba vnaprej naročiti.

Cepivo proti pasovcu izzove močan imunski odgovor, ki je pomemben za vzpostavitev zaščite pred boleznijo. Zato se relativno pogosto (pri 10% cepljenih) pojavijo povišana telesna temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah in glavobol, kar lahko traja do dva dneva. To je povsem normalno in pričakovano.

Četudi ima posameznik po prvem odmerku cepiva opisane neželene učinke, je za ustrezno zaščito pred boleznijo priporočljivo cepljenje s še drugim odmerkom. Ob morebitnih resnih neželenih učinkih se posvetuje z zdravnikom.

Cepljenje je možno pri izbranem osebnem zdravniku ali v ambulantah območnih enot NIJZ, pri čemer se je treba na cepljenje vnaprej naročiti.

Cepljenje je:

• za sicer zdrave starejše odrasle samoplačniško,
• krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za najbolj ranljive imunsko oslabljene odrasle in osebe, stare 65 let in več, z določenimi kroničnimi boleznimi (okrnjeno imunostjo, okužbo s HIV, revmatoidnim artritisom, sistemskim eritematoznim lupusom, sladkorno boleznijo, kronično vnetno črevesno boleznijo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo ali bronhialno astmo, kronično ledvično insuficienco).