Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob začetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu poudarjamo, da bi bilo tega raka mogoče izkoreniniti. Pri tem igra ključno vlogo cepljenje proti HPV in udeležba v presejalnem programu Zora.
Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši rak pri mladih ženskah (25-49 let) v Evropi. V Sloveniji za to vrsto raka vsako leto zboli med 110 in 120 žensk, med 40 in 50 jih umre.
Skoraj 100 odstotkov raka materničnega vratu povzročijo okužbe z nevarnejšimi genotipi humanih papilomavirusov (HPV). Najboljši način za preprečevanje okužb s HPV je cepljenje. Devet-valentno cepivo, ki ga uporabljamo v Sloveniji, nudi zaščito pred okužbami s sedmimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okoli 90 odstotkov raka materničnega vratu, pa tudi pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročita do 90 odstotkov genitalnih bradavic.
Pomembno je poudariti, da okužbe s HPV ne povzročajo le raka materničnega vratu, ampak še pet drugih vrst rakov, 88 odstotkov raka zadnjika, 78 odstotkov raka nožnice, 25 odstotkov raka ženskega zunanjega spolovila, 50 odstotkov raka penisa in 31 odstotkov raka ustnega dela žrela. Gre torej za rake tako pri moških kot pri ženskah. Na leto v Sloveniji za raki, ki jih povzročajo okužbe s HPV, zboli okoli 200 moških in žensk. Poleg tega se v Sloveniji vsako leto operativno zdravi več kot 1600 žensk zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu, ki so posledica dolgotrajne okužbe z enim od nevarnejših genotipov HPV.
Cepljenje proti HPV je zato zelo pomembno za vse osebe, ne glede na spol, saj pri vseh preprečuje določene vrste rakov. Hkrati pa se z višjo precepljenostjo med prebivalstvom omejuje in zmanjšuje kroženje virusa.
Cepljenje najbolj učinkovito v zgodnji mladosti
Cepljenje proti HPV se v Sloveniji izvaja v okviru rednega programa cepljenja pri dekletih in fantih ob sistematičnih pregledih v 6. razredu osnovne šole. Lahko pa se proti HPV v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo tudi zamudnice in zamudniki oziroma vsi mladi do dopolnjenega 26. leta starosti.
V letih pred pandemijo covida-19 smo v Sloveniji beležili postopno naraščanje precepljenosti proti HPV pri dekletih, ki je v letu 2018/19 dosegla 59,3 %. Med pandemijo covida-19 pa je precepljenost drastično upadla in upada tudi še po koncu pandemije. V lanskem šolskem letu je bilo tako z dvema odmerkoma cepljenih 39,6 odstotkov šestošolk in le 22,1 odstotkov dečkov v šestem razredu.
Podatki pa kažejo, da razmeroma velik delež staršev odlaga cepljenje proti HPV v kasnejšo starost otroka. Pri 15 letih je namreč cepljen bistveno višji delež deklet kot pri 12 letih.Pri tem je treba opozoriti, da je cepljenje proti HPV najbolj učinkovito, če s opravi v zgodnji mladosti, saj takrat imunski sistem ustvari boljšo zaščito, in še pred začetkom spolne aktivnosti. Cepljenje namreč ščiti pred okužbo in ne zdravi že obstoječe okužbe. Do okužbe s HPV pa pride že kmalu po začetku spolne aktivnosti – pogostost okužb je najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let.
Če so otroci oz. mladostniki cepljeni pred 15. letom starosti, zadostujeta dva odmerka cepiva. Po 15. letu pa so potrebni trije odmerki.
Cepljenje proti HPV ščiti proti okužbami s tistimi genotipi HPV, ki povzročajo 90 odstotkov rakov na materničnem vratu. Ker ne ščiti proti vsem okužbam, je pomembno, da se tudi cepljene ženske udeležujejo rednih ginekoloških pregledov v okviru programa Zora.
Necepljene generacije žensk imajo v Sloveniji do dvakrat večjo možnost za raka materničnega vratu kot generacije, ki so imele možnost zaščite
Da je cepljenje proti HPV izjemno učinkovito, dokazujejo številne raziskave. Denimo rezultati britanske, in švedske raziskave, kjer beležijo visok delež cepljenih proti HPV, kažejo, da lahko s cepljenjem deklet v zgodnji mladosti preprečimo skoraj 90 odstotkov raka materničnega vratu.
V Sloveniji je cepivo proti HPV na voljo od leta 2006, v program cepljenja pa je bilo uvedeno leta 2009, najprej kot cepljenje deklic v šestem razredu osnovne šole. Leta 2021 je bilo v program cepljenja dodano tudi cepljenje dečkov, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole. Cepljenje proti HPV se je širilo tudi na zamudnike.
V raziskavi, ki je potekala v Sloveniji v okviru programa Zora, so analizirali brise materničnega vratu deklet in žensk, starih od 17 do 21 let. Ugotovili so, da imajo generacije žensk v Sloveniji, ki so že bile vključene v program cepljenja proti HPV in so tako imele možnost cepljenja proti HPV, do dvakrat manjše tveganje za predrakave spremembe materničnega vratu v primerjavi s tistimi generacijami žensk, ki niso bile vključene v program cepljenja. Ob višji precepljenosti proti HPV v Sloveniji bi bila ta razlika v tveganju še večja.
Raziskavo si lahko preberete na naslednji povezavi.
Cepljenje proti HPV je tudi zelo varno. Doslej je bilo na svetu razdeljenih že več kot 500 milijonov odmerkov cepiv, resni neželeni učinki pa so zelo redki. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se lahko na primer huda alergijska reakcija (anafilaksija) pojavi pri enem do dveh cepljenih na milijon opravljenih cepljenj. Podobno kot pri drugih cepljenjih, lahko tudi po cepljenju proti HPV pride do bolečine, rdečine in otekline na mestu vboda, utrujenosti, povišane telesne temperature, slabosti, glavobola in omedlevice, kar pa hitro izzveni.
Za odpravo raka materničnega vratu ključna vsaj 90-odstotna precepljenost
SZO je novembra 2020 izdala globalno strategijo za odpravo raka materničnega vratu. Cilj je odpraviti raka materničnega vratu kot javnozdravstveni problem do leta 2100.
Da bi dosegli ta cilj, je ključno:
Slovenija že dosega dva od treh ciljev, ki so nujni za odpravo raka materničnega vratu, močno pa zaostaja pri precepljenosti. Najvišjo precepljenost v evropskem prostoru beležijo na Norveškem, kjer je cepljenih okoli 90 odstotkov deklic in dečkov. Po njihovih izračunih bodo raka materničnega vratu odpravili do leta 2039.
Vabljeni k poslušanju nove epizode Podcasta NIJZ – na temo cepljenja proti HPV in preprečevanja šestih vrst raka, povezanih s HPV
Kako se je začelo …
Da je razvoj raka materničnega vratu povezan s spolnimi stiki, je zaključil že italijanski zdravnik Domenico Antonio Rigoni-Stern leta 1842. Analiziral je mrliške liste žensk v Veroni v obdobju 1760–1839 in opazil visoko pogostost raka materničnega vratu pri poročenih ženskah, vdovah in prostitutkah, medtem ko je bila ta bolezen redka pri devicah in redovnicah.
Preboj na tem področju je postavil nemški znanstvenik Harald Zur Hausen. Domneval je, da ima HPV pomembno vlogo pri nastanku raka materničnega vratu, skupaj s sodelavci pa je med letoma 1983 in 1984 identificiral HPV16 in HPV18 – najpogostejša nevarnejša genotipa HPV – v vzorcih raka materničnega vratu in tako dokazal vzročno povezavo med okužbo s HPV in rakom materničnega vratu. To je omogočilo razvoj cepiva proti HPV. Za svoje odkritje je leta 2008 prejel Nobelovo nagrado za medicino, ki si jo je delil z Lucem Montagnierjem in Françoise Barré-Sinoussi.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
