Radon je radioaktivni plin, ki se sprošča iz tal in se kopiči zlasti v zaprtih prostorih, kjer povzroča negativne učinke na zdravje (prispeva k nastanku pljučnega raka). Koncentracije se spremljajo tudi v Sloveniji, zlasti na območjih, kjer je zaradi geološke sestave tal radona več. Ukrepi za zmanjšanje koncentracij so različni, najpreprostejši je prezračevanje prostorov, za trajno rešitev pa so potrebne intervencije gradbene stroke.
Radon (Rn) je žlahtni plin naravnega izvora, brez barve, vonja in okusa, ki se meša z zrakom. Nastane iz radija z radioaktivnim razpadom v zemeljski skorji in v materialih, ki vsebujejo radon (Slika 1). Od mesta nastanka v zemeljski skorji potuje proti površini, kjer se sprošča v ozračje oziroma se kopiči v zraku zaprtih prostorov, kot so kraške jame, rudniki ter kleti in pritličja v zgradbah. Radon ima več izotopov, med katerimi ima najdaljšo razpolovno dobo 222Radon (222Rn; v nadaljevanju radon). Razpolovna doba radona je 3,82 dni. Radon razpade na kratkožive radonove produkte, ki so ravno tako radioaktivni (Slika 1) (EPA, 2003).
Slika 1: Prikaz serije razpadov urana-238 in prikaz njegovih razpadlih potomcev, njihovih razpolovnih časov in konfiguracije elektronov radona-222, vključno z vsakim elektronskim številom posebej (Vir: Robertson A, Allen J, Laney R, Curnow A. The cellular and molecular carcinogenic effects of radon exposure: a review. Int J Mol Sci. 2013; 14(7): 14024-14063)
Število radonovih jeder, ki razpadejo v eni enoti časa, imenujemo aktivnost in jo označujemo z Bq (bekerel, ang. becquerel). Koncentracije radona v zraku so v Evropi podane v enotah bekerel na kubični meter (Bq/m3), kjer je Bq 1 jedrski razpad na sekundo. (EPA, 2003).
Efektivna doza pove stopnjo škode za zdravje ljudi, ki nastane zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem in se izračuna kot vsota vseh ekvivalentnih doz, uteženih glede na posamezno tkivo ali organ. Enota za efektivno dozo je sievert (Sv) (ZVISJV-1, 2017).
Referenčna raven povprečne letne koncentracije radona v zaprtih bivalnih in delovnih prostorih je 300 Bq/m3 (Uredba, 2018).
Radon uhaja iz zemlje v zrak, kjer razpada in proizvaja nadaljnje radioaktivne delce (radonovi potomci). Med dihanjem se ti delci nalagajo na celice, ki obdajajo dihalne poti, kjer lahko poškodujejo DNK in potencialno povzročijo pljučnega raka (WHO, 2025).
Na prostem se radon hitro razredči do zelo nizkih koncentracij in na splošno ne predstavlja težav. Povprečna raven radona na prostem se giblje od 5 Bq/m3 do 15 Bq/m3. Vendar pa so koncentracije radona višje v zaprtih prostorih in na območjih z minimalnim prezračevanjem, pri čemer so najvišje ravni v krajih, kot so rudniki, jame in vodohrani. V zgradbah, kot so domovi, šole, pisarne, se lahko ravni radona močno razlikujejo od 10 Bq/m3 do več kot 10 000 Bq/m3. Pri merjenju koncentracije radona je zato najbolje, da pridobimo letno povprečno koncentracijo, za kar je potrebno meriti vsaj tri mesece (WHO, 2025).
Radon običajno prodira skozi razpoke in druge odprtine v temeljih, ob ceveh in drugih instalacijah. V stavbi se potem kopiči v prostorih v notranjem zraku. Vsaka stavba ima lahko težave z radonom. To pomeni tako nove kot stare stavbe, dobro zaprte in zračne stavbe ter stavbe s kletjo ali brez. V majhnem številu stavb lahko tudi voda iz podzemnih virov, plin za ogrevanje in gradbeni materiali oddajajo radon. Vendar pa gradbeni materiali redko povzročajo težave z radonom sami (EPA, 2016). Velja pa, da se z nadstropji koncentracija radona niža, zato je problem manjši v urbanem okolju.
Radon je pomemben povzročitelj pljučnega raka. Ocenjuje se, da radon povzroči od 3 % do 14 % vseh pljučnih rakov, odvisno od nacionalne povprečne koncentracije radona in razširjenosti kajenja. Tveganje za nastanek pljučnega raka se poveča za približno 16 % na 100 Bq/m3 povečanja dolgoročne povprečne koncentracije radona. Predpostavlja se, da je razmerje med odmerkom in odzivom linearno – tj. tveganje za nastanek pljučnega raka se povečuje sorazmerno z naraščajočo izpostavljenostjo radonu. Veliko večja je verjetnost, da bo radon povzročil pljučnega raka pri ljudeh, ki kadijo. Pravzaprav se ocenjuje, da imajo kadilci 25-krat večje tveganje kot nekadilci. Ni pa dokazov, da bi radon povzročal druge bolezni ali druge vrste raka (WHO, 2025).
Več o vplivu radona na pojav pljučnega raka je dostopno v članku na naslednji povezavi.
Največji vpliv na težave probleme z radonom ima lokalna geološka sestava na primer vsebnost urana v kamnini in prepustnost tal. (WHO, 2025).
V Sloveniji so bile najvišje koncentracije radona izmerjene v zahodnem in južnem delu države, kjer prevladujejo karbonatne kamnine (Vaupotič in sod., 2010). V vseh slovenskih vrtcih in igralnicah, ki so v preteklosti imeli povišane koncentracije radona v notranjem zraku, je bila vir tega geološka struktura tal pod stavbo (Vaupotič in sod., 1994). Tudi v raziskavi, ki je analizirala slovenske šole, so ugotovili, da se je 70 % šol, kjer so bile koncentracije radona visoke, nahajalo na območju krasa, ki je zgrajen iz karbonatnih kamnin (Vaupotič in sod., 2010). Območja z več radona se določajo po metodologiji, ki temelji na meritvah koncentracij radona v tleh, upoštevajoč različne geološke sestave, vsebnosti radija-226 v kamnini in njeni prepustnosti ter ravneh povprečnih letnih koncentracij radona v zaprtih prostorih. Območja z več radona so ozemlja naslednjih občin: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk (Uredba, 2018).
Nastal je tudi radonski zemljevid Slovenije (Slika 2) (Uprava, 2025).
Slika 2: Radonski zemljevid Slovenije – z rdečim so označena območja z več radona, z rumenim območja, kjer se izvaja dodatne meritve (Vir: Uprava za varstvo pred sevanji. Zmanjševanje izpostavljenosti radonu. 2025.
Pregledovanje delovnega in bivalnega okolja obsega ugotavljanje povprečne letne koncentracija radona.
Poleg tega se lahko izvedejo dodatne meritve koncentracije radona, meritve koncentracije njegovih razpadnih produktov, ravnotežnega faktorja in drugih parametrov ter analizo vzrokov za povečane
koncentracije radona ter še nekatere druge meritve. (Uredba, 2018).
Meritve izvede pooblaščeni izvajalec meritev radona. Po izvedenih meritvah pripravi poročilo o meritvah z oceno izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva, ki vsebuje predloge za ukrepe varstva pred sevanji za zmanjšanje izpostavljenosti. Glede na uredbo se letno pregleda vsaj 50 objektov, ki so namenjeni izvajanju vzgojno varstvenega, izobraževalnega, kulturnega ali zdravstvenega programa, in vsaj 100 bivalnih objektov. Dodatno se lahko pregledajo tudi drugi objekti oziroma ocenijo doze pri drugih dejavnostih, če obstaja verjetnost, da so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni povečanemu sevanju zaradi radona. Za meritve radona v delovnem okolju je odgovoren delodajalec (Uredba, 2018).
Učinkovit, preprost in takoj izvedljiv ukrep za zniževanje koncentracij radona v prostorih je prezračevanje. Koncentracije radona med prezračevanjem prostorov upadejo.
Z zatesnitvijo razpok in špranj v tleh in stenah, ki so v stiku z zemljino, ter instalacijskih vodov je skorajda nemogoče preprečiti vstop radona v stavbo. Radon v stavbo prehaja tudi skozi najmanjše, pogosto očem nevidne razpoke, zato je potrebno posebno pozornost nameniti površinam preko katerih radon najpogosteje prehaja v stavbo:
Najučinkovitejši ukrepi so gradbeni posegi, s katerimi omejimo širjenje radona. V objektu se lahko izvede utrditev talne plošče, prezračevanje jaškov in prezračevanje zemljine pod talno ploščo (Marušič, 2010). Ukrepe lahko izvedemo z različnimi tehničnimi pristopi, med katere spadata tudi zmanjšanje zračnega tlaka pod tlemi (podtlak) ali povečanja zračnega tlaka v prostoru nad tlemi (nadtlak) (Marušič, 2010). Za natančnejše informacije predlagamo posvet z izvedencem gradbene stroke.
V Sloveniji določa ukrepe v primeru preseženih vrednosti Uredba o nacionalnem radonskem programu (Uredba, 2018). Na območjih z več radona so meritve v stanovanjskih objektih priporočljive, v podjetjih na teh območjih pa po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti obvezne (ZVISJV-1, 2017).
Če se na podlagi meritev in ocene doz ugotovi, da delavci ali posamezniki iz prebivalstva letno prejmejo več kot 6 mSv zaradi izpostavljenosti radonu in njegovim potomcem, je treba za zmanjšanje izpostavljenosti izvesti gradbene posege. Kot že omenjeno so gradbeni posegi namenjeni vzpostavitvi sistema za aktivno prezračevanje zemljine pod stavbo in kot dodaten in nesamostojen ukrep se lahko izvede tudi tesnjenje talne konstrukcije, saj je kakovostna izvedba tesnjenja na detajlih pogosto težko izvedljiva. Ukrepe v primeru povečane izpostavljenosti odredi organ, pristojen za varstvo pred sevanji (Uredba, 2018).
Na podlagi 12. člena Uredbe nacionalnem radonskem programu (Uredba, 2018) ozaveščanje na področju izpostavljenosti radonu zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji, to je Uprava za varstvo pred sevanji.
Prispevek smo pripravili sodelavci v okviru skupine za fizikalne dejavnike tveganja: Bojana Bažec, Matjaž Krošel, Simona Perčič, Majda Pohar, Andrej Uršič, Simona Uršič
Viri
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
