Telesna dejavnost

18. Kongres športa za vse – Kako vključiti in obdržati otroke v športu?

Telesna dejavnost

V četrtek, 21. novembra, je potekal že 18. Kongres športa za vse. Tokrat se je odvijal v Celju. Lanska tematika je obsegala področje športa v lokalni skupnosti, letos pa smo se usmerili predvsem na mlajšo populacijo. Kako torej otroke vključiti in jih obdržati v športu?

Zadnje posodobljeno: 02.12.2024
Objavljeno: 02.12.2024

 

Namen letošnjega kongresa je bil osvetliti pomen sodelovanja šolskega okolja in civilne športne sfere, problematiko pestrosti ponudbe športnih programov vseh pojavnih oblik športa, kompetentnost strokovnega kadra in druga področja, ki lahko pomembno pripomorejo k vključevanju števila otrok in mladih v športne programe, ter njihovo uspešno ohranjanje v športu, ki ga lahko dosežemo le s skupnim pristopom.

Kongres športa za vse je že 18. leto pripravil Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez. Že tradicionalno pri organizaciji sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Letošnja naslovna tema kongresa je bila naslovljena z različnih vidikov: z vidika države in odločevalcev, z vidika medicine in znanosti, po odmoru pa je bilo predstavljenih veliko primerov dobre prakse. Pri teh se je izkazalo, da ne glede na vse izzive s kateri se kot družba soočamo, obstajajo tudi in programi, ki “pokajo po šivih” od otrok, ki se želijo ukvarjati s športom.

Po aktivnem odmoru so se v drugem delu kongresa na okrogli mizi predstavili različni strokovnjaki s področja športa in zdravja, med katerimi je bil zastopan tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

 

Tjaša Knific je izpostavila pozitivne plati telesne dejavnosti in športa na zdravje otrok, še zlasti gibalno pismenost, ki predstavlja veščine in odnos, ki jih posameznik prikaže v telesni dejavnosti in gibanju skozi potek svojega življenja. Končne ugotovitve so bile, da smo na pravi poti vključevanja in spodbujanja otrok ne e v tekmovalni šport, temveč tudi v rekreativni in vseživljenjski. Seveda pa vedno obstaja prostor za izboljšave. Primere dobre prakse je potrebno razširiti v lokalne skupnosti, šolsko in športno okolje, saj bomo le tako lahko premostili razlike med tistimi otroki, ki se že redno ukvarjajo s športom in tistimi, ki trenutno še ne dosegajo minimalnih priporočil za telesno dejavnost.

Kaj lahko naredimo danes, da bodo otroci čim bolj telesno dejavni?

  1. Bodimo zgled: Starši, stari starši in preostali družinski člani lahko z zgledom močno vplivajo na otrokovo telesno dejavnost. Razvijanje gibalnih navad v mladih letih in prenos le teh v odraslo dobo vodi do gibalno kompetentnih novih generacij, ki svoje navade in znanja znova prenašajo naprej.
  2. Manj pritiska: šport in telesna dejavnost morata ostati zabavna. Le tako bodo otroci z veseljem sodelovali v športu. S športom in tekmovalnostjo lahko hitro pride do pričakovanja uspehov/rezultatov in do pritiskov s strani trenerjev, vrstnikov ali družine, kar lahko negativno vpliva na duševno zdravje otrok in rezultira v upadu športno dejavnih otrok in mladostnikov.
  3. Načrtovanje skupne telesne dejavnosti: v današnjem tempu življenja se pogosto zgodi, da nam zmanjka časa ravno za telesno dejavnost. Otroci imajo šolske, odrasli pa službene obveznosti, zato je pomembno, da se v krogu družine “rezervira” čas za skupno gibanje in druženje. To so lahko sprehodi ali pohodi, igre z žogo ali obisk igrišča, v primeru slabega vremena pa obisk bazena, telovadnice ali telesna dejavnost kar v domačem okolju – z malo domišljije je mogoče vse.

Več o vsebini kongresa si lahko preberete v Zborniku prispevkov.

Za dobro javno zdravje
Podatki

Preventivno zdravstveno varstvo odraslih v dejavnosti splošne in družinske medicine (PZVO)

Podrobno
Duševno zdravje

Zdrave šole na Celjskem v luči aktivnosti za preprečevanje medvrstniškega nasilja

Podrobno
NIJZ

Na mednarodni dan invalidov in ljudi s posebnimi potrebami opozarjamo na neenakosti v zdravju oseb z oviranostmi

Podrobno