Nalezljive bolezni od A do Ž

Marburg

Nalezljive bolezni od A do Ž

Hemoragična mrzlica Marburg je virusna bolezen, ki se kaže kot vročinska bolezen in jo pogosto spremljajo krvavitve ter prizadetost različnih organskih sistemov. Pojavlja se na področju Afrike. V Evropi te hemoragične mrzlice ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo. Zadnji importiran primer bolezni v Evropi je bil v letu 2008. Po tem v EU/EGP niso poročali o novih potrjenih primerih bolezni.

Zadnje posodobljeno: 03.10.2024
Objavljeno: 03.10.2024

Povzročitelj

  • Marburg hemoragično mrzlico povzroča virus Marburg iz družine Filovirusov.

Rezervoar

  • Glavni rezervoar bolezni so egipčanski netopirji (Rousettus aegyptii). Virus najdemo v netopirjevi slini, urinu in blatu. Med prvim izbruhom hemoragične mrzlice Marburg so vir okužbe bile afriške zelene opice (Cercopithecus aethiops).

Prenos okužbe

  • Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih egipčanskih netopirjev.
  • Bolezen se lahko prenaša tudi med ljudmi s tesnim stikom z okuženo osebo, preko okužene krvi, semenske tekočine, drugih telesnih tekočin in izločkov ter po stiku z okuženimi predmeti, kot so oblačila, posteljnina, igle in druga oprema.

Dovzetnost za okužbo

  • Za okužbo so dovzetni ljudje iz vseh starostnih skupin. Trajanje imunosti po preboleli bolezni ni znano.
  • Največje tveganje za okužbo imajo ljudje, ki so v stiku z egiptovskimi netopirji ali njihovimi izločki; ljudje, ki skrbijo za posameznike, okužene z virusom Marburg, brez uporabe ustrezne zaščitne opreme; in ljudje, ki so v stiku z okuženimi primati.

Inkubacijska doba

  • Čas od okužbe do pojava bolezni (inkubacijska doba) traja 2-21 dni.

Simptomi in znaki

  • Bolezen se začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem. Pogosto se pojavijo tudi bolečine v mišicah. Tretji dan bolezni lahko pride do hude vodene driske, bolečin in krčev v trebuhu, slabosti ter bruhanja.
  • V evropskem izbruhu hemoragične mrzlice Marburg, leta 1967, so pri večini bolnikov med 2. in 7. dnem po pojavu simptomov opazili nesrbeč izpuščaj.
  • Bolniki s hudo obliko bolezni imajo podkožne krvavitve in krvavitve iz telesnih odprtin (krvavitve iz nosu, dlesni, krvavo blato, krvav urin, bruhanje krvave vsebine) ali krvavitve v notranje organe. Vpletenost centralnega živčnega sistema lahko povzroči zmedenost, razdražljivost in agresijo.
  • V pozni fazi bolezni, 15 dni po pojavu simptomov, občasno poročajo o orhitisu (vnetju enega ali obeh testisov).
  • Hudo bolne osebe lahko kažejo znake šoka, odpovedi ledvic, jeter ter motenj delovanja živčnega sistema. Smrt se najpogosteje pojavi med 8. in 9. dnevom po pojavu simptomov.

Smrtnost

  • Hemoragična mrzlica Marburg ima zelo visoko smrtnost (25-88 %). Povprečna smrtnost znaša približno 50 %.

Postavitev diagnoze

  • Diagnozo potrdimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles.
  • V Sloveniji diagnostično dejavnost izvajajo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Več podatkov je dostopnih na njihovi spletni strani na naslednji povezavi.

Diferencialna diagnoza

  • Podobno klinično sliko imajo še nekatere druge bolezni, kot so malarija, tifus, šigeloza, meningitis in druge virusne hemoragične mrzlice.

Zdravljenje

  • Zdravljenje bolezni je podporno (podpora delovanju življenjsko pomembnih organskih sistemov) in simptomatsko (lajšanje simptomov).

Preprečevanje okužb

  • Varnega in učinkovitega cepiva proti hemoragični mrzlici Marburg zaenkrat ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni.
  • Zaščitni ukrepi so usmerjeni v izogibanje kontaktov z okuženimi živalmi. Ukrepi vključujejo uničevanje glodavcev (deratizacija) in ukrepe za preprečevanje vstopa glodavcev v domove in na delovna mesta ter varno odstranjevanje njihovih gnezd in iztrebkov. Pomembno je tudi vzdrževanje čistoče in odstranjevanje odpadkov hrane v posebne posode oz. zabojnike, ki so nedostopni glodavcem.
  • Za preprečevanje prenosa med ljudmi, je priporočljivo izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Potrebna je posebna previdnost pri negi obolelih, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.
  • Svetujemo, da se:
    • izogibajte stiku s krvjo in telesnimi tekočinami okuženih ljudi,
    • v obdobju sedmih tednov po preboleli bolezni izogibajte stiku s semensko tekočino osebe, ki je bolezen prebolela,
    • ne dotikate predmetov, ki bi lahko prišli v stik s telesnimi tekočinami okužene osebe,
    • na območjih, kjer je bolezen prisotna, izogibajte stiku z egiptovskimi netopirji in primati.

Kužnost

  • Bolniki s hemoragično mrzlico Marburg so kužni, dokler so virusi prisotni v krvi ter telesnih tekočinah in izločkih. Virus Marburg je v semenski tekočini prisoten še sedem tednov po preboleli bolezni.

Povezava do opisa bolezni:

Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni od A do Ž

Marburg

Podrobno
Območna enota Ravne na Koroškem

Vrtci in šole vabljeni k sodelovanju v akciji »Otroci za varnost v prometu«

Podrobno
Javni pozivi

2. javni poziv za izbor zunanjih izvajalcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi projekta »Zgodnja prepoznava težav in preventivno delo z mladostniki«

Podrobno