Ustno zdravje
Ustno zdravje je neločljiv del splošnega zdravja in pomemben dejavnik kakovosti življenja.
Ne spreglejte
Ustno zdravje
Najnovejše
Kaj je ustno zdravje?
Predstavlja stanje odsotnosti ustne in obrazne bolečine, rakastih obolenj ust in žrela, lezij ustne sluznice, razvojnih nepravilnosti, bolezni obzobnih tkiv, zobne gnilobe, izgube zob in drugih bolezni, ki omejujejo posameznikovo zmožnost grizenja, žvečenja, smejanja, govora in psihosocialnega blagostanja
Je neločljiva komponenta splošnega zdravja in pomembno vpliva na kvaliteto življenja. Ustno zdravje določajo številne determinante notranjega, naravnega in družbenega okolja. Pomembno vlogo imajo posameznikove pretekle izkušnje, pričakovanja, vrednote in tudi sposobnost prilagajanja okoliščinam. Največjo vlogo v njegovem ohranjanju in krepitvi pa ima seveda lastna skrb in odgovornost zanj.
Najpogostejše bolezni v ustni votlini
Najpogostejši bolezni v ustni votlini, karies in parodontalna bolezen, sta posledica dolgoročnega delovanja bakterij, ki se nahajajo v zobnih oblogah. Pri kariesu bakterije v zobnih oblogah presnavljajo enostavne sladkorje iz hrane v kisline, ki postopno raztapljajo zobno površino. Pri parodontalni bolezni pa bakterije v zobnih oblogah, ob zobnem vratu, povzročijo nastanek vnetja v sosednjih tkivih. Obe stanji sta torej povezani s prisotnostjo zobnih oblog.
Pomemben javnozdravstveni problem so tudi raki glave in vratu, ki so pogostejši pri moških in hkrati prav tako neločljivo povezani z življenjskim slogom, saj sta najpomembnejša dejavnika tveganja za njegov nastanek uživanje alkohola in kajenje.
Kako pravilno skrbimo za ustno zdravje?
- Zobe umivamo vsaj dvakrat dnevno z zobno pasto s fluoridi
- Poleg ustrezne koncentracije fluoridov, smo pozorni tudi na količino zobne paste:
- do 2. leta: 1000 ppm, za riževo zrno paste,
- od 2. do 6. leta: 1.000 ppm, za grahovo zrno paste,
- od 6. leta naprej: 1.450 ppm, 1–2 cm zobne paste.
- Najmanj enkrat letno obiščemo zobozdravnika, tudi če nimamo težav.
- Pri umivanju zob uporabljamo mehko zobno ščetko, ki jo zamenjamo, ko je izrabljena.
- Po umivanju zob se izogibamo spiranju ustne votline z vodo.
- Skrbimo tudi za ustrezno čiščenje medzobnih prostorov (z zobno nitko in/ali medzobno ščetko).
- Primerno skrbimo tudi za higieno protez, skrbno odstranimo vse ostanke pritrdilnih past, proteze umivamo pod mlačno tekočo vodo, brez uporabe zobnih past.
- Otroku pričnemo umivati zobe ob izrasti prvega mlečnega zoba.
- Otroku pri umivanju zob pomagamo in ga nadziramo najmanj do 6. leta.
- Izogibamo se sladkarijam in sladkim pijačam ter različnim vmesnim prigrizkom med obrok.
- Po uživanju kisle hrane in pijače ščetkanje odložimo za 30 minut.
Podatki
Skrb za ustno higieno pri odraslih
Za ustno higieno primerno (umivanje vsaj dvakrat na dan) skrbi 68,4 % odraslih prebivalcev Slovenije v starosti 18–74 let.
Za ustno higieno primerno (umivanje vsaj dvakrat na dan) skrbi 68,4 % odraslih prebivalcev Slovenije v starosti 18–74 let. Več kot polovica si zobe umiva dvakrat na dan, dobra desetina celo večkrat. Vendar več kot 5 % odraslih svojih zob ne umiva vsak dan. Ženske zobe umivajo pogosteje kot moški; delež žensk s primerno ustno higieno med odraslimi prebivalkami Slovenije je 79,3 %, medtem ko je ta delež med moškimi le 58,2 %. (vir: Zdrav življenjski slog 2020) Med odraslimi, starimi 18–74 let, svoje ustno zdravje pozitivno ocenjuje 60 % oseb, med njimi 12 % oseb svoje ustno zdravje ocenjuje kot »zelo dobro«. Kot »slabo« ali »zelo slabo« svoje ustno zdravje ocenjuje 8 % oseb, kar pomeni, da določene težave v ustnem predelu doživlja več kot 117.000 odraslih v Sloveniji. (vir Ustno zdravje odraslih 2019).
117.000
odraslih v Sloveniji ima določene težave v ustnem predelu
Podatki
Skrb za ustno higieno pri otrocih
Vsak tretji 4-letnik ter približno vsak peti 5-letnik si zob ne čisti redno.
Delež otrok, ki si redno čistijo zobe (oziroma jim pri tem pomagajo starši/skrbniki), s starostjo narašča, kljub temu pa si zob ne čisti redno približno vsak tretji 4-letnik ter približno vsak peti 5-letnik. Delež otrok, ki si/jim čistijo zobe dvakrat ali večkrat dnevno, se nekoliko poveča po 5. letu starosti, in sicer si zobe redno čistijo štirje od petih otrok (kar je zelo pomembno tudi zaradi izraščanja prvih stalnih zob). Tudi v starostih 6–10 let in 11–17 let si v povprečju zob ne čisti redno vsak peti otrok/mladostnik. (vir Ustno zdravje otrok in mladostnikov 2019)
62
% otrok do 5. leta starosti si zobe redno (dvakrat ali več) čisti (oziroma jim jih čistijo starši).
Publikacije iz področja
Preverite izdane publikacije na področju ustnega zdravja.
Za dobro javno zdravje
Za dobro javno zdravje
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave: