Nenalezljive bolezni
Kronične nenalezljive bolezni sodijo med vodilne vzroke smrti in povzročajo veliko družbeno breme.
Kronične nenalezljive bolezni sodijo med vodilne vzroke smrti in povzročajo veliko družbeno breme.
Kronične nenalezljive bolezni sodijo med vodilne vzroke smrti in prezgodnje umrljivosti in povzročajo do kar 80 % vseh smrti. Zaradi dolgotrajnega poteka in pogosto hude prizadetosti povzročajo tudi veliko družbeno breme. Najpogostejše kronične nenalezljive bolezni so srčno–žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal ter nekatere duševne bolezni.
Z zdravim načinom življenja ter življenjem v zdravem okolju lahko zmanjšamo tveganje za nastanek in upočasnimo napredovanje naštetih kroničnih nenalezljivih bolezni.
Rak je skupno ime za skupino bolezni za katere je značilna nenadzorovana in nenormalna rast telesnih celic.
Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo: rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate.
Pojavnost vseh rakavih bolezni se postopno povečuje ter se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost za rakom. Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije.
Med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen in druge redkejše bolezni (npr. abdominalne in torakalne anevrizme aorte). Najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, pri kateri se nalagajo maščobne celice v steni krvnih žil ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi.
Duševno zdravje pomembno vpliva na različna področja našega življenja, ne glede na življenjsko obdobje, v katerem se nahajamo. Zanj moramo skrbeti v času od otroštva pa vse do zrelih let, saj predstavlja pomemben del našega splošnega zdravja.
Duševne težave se lahko pojavljajo na različnih področjih našega življenja. Ob doživljanju duševne stiske ali težav se lahko počutimo prestrašene, ker ne vemo, kako se soočiti z neprijetnimi mislimi, čustvi, telesnimi občutki ali vedenjem. Misliti lahko začnemo, da se te težave dogajajo le nam, zato nihče ne razume, kaj doživljamo. Pomembno je, da znamo poiskati uporabne nasvete in napotke za učinkovito spoprijemanje z osebnimi stiskami, težavami in izzivi, ki lahko doletijo vsakogar v različnih obdobjih življenja.
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo.
Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv za vse nas.
Astma in KOPB sta kronični bolezni dihal, ki pomembno vplivata na kakovost življenja ter obolevnost in umrljivost v številnih državah po svetu. Astma in KOPB sta z ustrezno preventivo in obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu preprečljivi in obvladljivi, zato so nujni identifikacija bolj ogroženih skupin prebivalstva ter spremljanje.
Bolezni in stanja kostno-mišičnega sistema in vezivnega tkiva predstavljajo velik problem zdravja v Sloveniji in veliko breme za zdravstveni sistem. Bolečine v sklepih in hrbtu so daleč najpogosteje samoporočana okvara zdravja med prebivalci Slovenije in drugih razvitih delov sveta. Težave s kostno-mišičnim sistemom se začnejo pojavljati zgodaj, z obremenitvami in degenerativnimi spremembami pa pri starejših skokovito naraščajo. Z naraščanjem deleža starejšega prebivalstva in debelosti ter z upadanjem telesne aktivnosti se bo še izraziteje povečal vpliv te skupine zdravstvenih težav na posameznika in družbo.
Demenca ni normalen del staranja. Gre za bolezensko stanje. Svetovna zdravstvena organizacija je demenco razglasila za javnozdravstveno prioriteto že pred pojavom covid-19. Pandemija je problematiko demence še poglobila.
Življenjska doba prebivalstva se povečuje, s tem pa narašča tudi število obolelih za demenco. Bolezen ne prizadene zgolj bolnikov, temveč tudi njihove svojce in družbo, saj poleg zdravstvenega bremena predstavlja tudi ekonomsko breme, obolele osebe so vse bolj odvisne od pomoči drugih, najpogosteje za njih skrbijo svojci.
Dobrodošli v naši rubriki “Nasveti za zdravje”, kjer delimo dragocene informacije in praktične nasvete za ohranjanje in izboljšanje vašega zdravja. Ne glede na to, ali iščete nasvete za zdravo prehrano, telesno aktivnost, duševno dobro počutje ali preventivne zdravstvene ukrepe, smo tukaj, da vam pomagamo živeti bolje in bolj zdravo življenje. Poskrbite zase in za svoje najbližje z našimi preverjenimi in strokovno podprtimi nasveti, ki jih lahko enostavno vključite v svoj vsakdanjik. Zdravje je naše največje bogastvo, zato ga negujmo skupaj!
Nsvete najdete na naslednji povezavi.