Garje (scabies)

Nalezljive bolezni od A do Ž

Garje (scabies, srbečica) so parazitska kožna nalezljiva bolezen.

Zadnje posodobljeno: 12.12.2024

Objavljeno: 03.06.2015

Povzročitelji
Bolezen povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var. Hominis).
Spremembe na koži so posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke (slina, feces, jajčeca).

Doba inkubacije
Pri ljudeh, ki so prvič okuženi se znaki bolezni pojavijo v 2-6 tednih po okužbi, pri tistih ki so že imeli srbečico pa že v nekaj dneh po okužbi (1-4 dni).

Način prenosa
Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem običajno ne predstavlja nevarnosti zadošča za okužbo.
Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega je manj verjeten, toda možen pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni.

Dovzetnost za okužbo
Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine. Ocenjujejo, da se z garjami letno okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu.
V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih največ primerov garij prijavljenih v letu 2002 (587), najmanj pa v letu 2012 (263).
V letu 2008 smo zabeležili izbruh garij med stanovalci študentskih domov v Ljubljani. Prijavljenih je bilo 18 primerov pri študentih, ter en primer pri osebi, ki je bila zaposlena v študentskem domu. Drugi največji izbruh je bil v letu 2010, v katerem je zbolelo 68 oskrbovancev in zaposlenih iz doma za starejše občane.
Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži.
Osebe, ki imajo motnje imunskega odziva, pa okužbe ne obvladujejo, razvijejo se krustozne ( Norveške) garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži. Ta oblika garij se pojavi predvsem pri starejših osebah, pri nekaterih bolnikih z AIDS-om, limfomom, T-celično levkemijo, po transplantaciji, ter pri ljudeh, pri katerih je zaradi osnovne bolezni ali zdravljenja zmanjšana imunost.

Znaki bolezni
Prvi pomembni znak okužbe je običajno srbež, ki se iznenada pojavi in je izrazit predvsem ponoči, oziroma ko se pacient segreje. Pri nekaterih ljudeh se srbenje ne pojavi (zelo stari ljudje, dojenčki).
Kožne spremembe najdemo predvsem tam kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka. ..).
Spremembe so v obliki rožnatih papul velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. Spremembe so običajno simetrične na zunanjih straneh telesa, nikoli ni izpuščaja na sredini prsnega koša ali hrbta.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko prizadeta vsa koža, celo obraz, vrat, skalp, ušesa.
Pri zelo starih ljudeh in pri osebah z imunsko prizadetostjo se pojavijo krustozne garje (Scabies crustosa ali Norveške garje). V krastah se nahaja veliko število živih pršic in jajčec.

Kužnost
Bolniki so kužni preden se razvije izpuščaj, običajno že 2-6 tednov pred srbenjem in izpuščajem.

Zdravljenje
Bolezen običajno prepoznamo na podlagi sprememb na koži in spremljajočih pojavov (nenaden pojav srbeža, ki je izrazit ponoči, kožne spremembe, lokacija izpuščaja). Tudi epidemiološki podatki o pojavu podobnih sprememb na koži pri družinskih članih ali bolnikovih tesnih kontaktih so pomembni.
Diagnozo potrdimo z mikroskopskim pregledom kožne izpraskanine, kjer iščemo jajčeca, odrasle pršice ali iztrebke.
Za običajne garje običajno zadoščajo sredstva, ki vsebujejo skabicide (sredstva proti pršicam), in jih nanašamo na kožo. Kremo ali losjon nanesemo na kožo od vratu do prstov na nogi. Mazila ne smemo nanesti na kožo takoj po topli kopeli, ker pride do večje sistemske absorbcije, lokalno pa se učinek zmanjša.
Vsakič po umivanju je potrebno mazilo ponovno nanesti.
Pri atipičnih ali Norveških garjah samo lokalno zdravljenje običajno ni dovolj učinkovito, saj mazilo nanešeno neposredno na kožo ne prodre skozi odebeljeno kožo in kraste. V teh primerih lokalno zdravljenje kombiniramo s sistemskim zdravljenjem, ki ga običajno predpiše dermatolog.

Preprečevanje okužb
Zdraviti se mora celoten kolektiv, kjer so se garje pojavile, prav tako morajo vsi izvajati ukrepe za preprečitev nadaljnjega prenosa.
Po prvem nanosu zdravila na kožo zbolelega je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ni moč oprati, shranimo v plastične vrečke za najmanj 72 ur, v tema času pršice poginejo. Pohištvo, prevlečeno s tekstilom, vsaj 24 ur ne uporabljamo, nato ga očistimo s sesalcem, tisto, ki se lahko mokro čisti pa čistimo z vodo in detergentom.