Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep. Najpomembnejši cilj cepljenja je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. Posameznik se s cepljenjem zavaruje pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je veliko takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno. Pred nalezljivimi boleznimi pa cepiva ne ščitijo le posameznika, temveč tudi družbo. Z dovolj velikim številom cepljenih v skupnosti ne ostane dovolj ljudi občutljivih za ohranitev prenosa nalezljive bolezni. Skupaj ščitijo tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki. Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni.
V državah z visokimi in s srednjimi dohodki kljub dokazanim prednostim cepljenja narašča število necepljenih otrok. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v letošnjem letu dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju. Ob Evropskem in svetovnem tednu cepljenja se letos osredotočamo na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem in deljenjem dejstev o cepivih prispevajo k varovanju življenj.
Vsak od nas lahko pomembno prispeva k ozaveščanju ter boljši zaščiti pred nalezljivimi boleznimi na različne načine – v našem vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v družbi naših najbližjih in na socialnih omrežjih. Ob tem je pomembno poudariti, da pri iskanju informacij in širjenju dejstev o cepljenju vedno sledimo z dokazi podprtim informacijam.
Več informacij najdete v sporočilu za medije na naslednji povezavi.
Na NIJZ smo ob letošnji obeležitvi pripravili več različnih gradiv. Prav tako priporočamo pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in svetujemo prebivalcem, da svojega zdravnika povprašajo, katera cepljenja jim priporoča, da s tem zaščitijo sebe, svoje najbližje in tudi svojo okolico.
