Poškodbe zob
Poškodbe v ustni votlini predstavljajo fizične poškodbe zoba, dlesni, čeljustne kosti ali mehkega tkiva v ustih, vključno z ustnicami in jezikom.
Poškodbe v ustni votlini predstavljajo fizične poškodbe zoba, dlesni, čeljustne kosti ali mehkega tkiva v ustih, vključno z ustnicami in jezikom.
Poškodbe ustne regije so dokaj pogosta oblika poškodb, saj predstavljajo med 5 % in 10 % vseh poškodb zaradi katerih poškodovanci iščejo pomoč, pri predšolskih otrocih je ta delež višji, in sicer kar 18%. Razlikujejo se po obsegu in vrsti poškodovanih tkiv, kar vpliva na način prve pomoči. Izid zdravljenja pa je tesno povezan s pravilnostjo in pravočasnostjo teh postopkov. Do poškodb lahko pride zaradi direktnih udarcev, to so poškodbe zob z določenim predmetom ali indirektnih udarcev, to je pritisk, ki se širi iz spodnje na zgornjo čeljust.
Na pojav poškodb zob vplivajo tudi številni dejavniki ki so pogojeni z anatomskimi značilnostmi (protruzija zgornjih sekalcev, madibularni lok se nahaja posteriorno glede na maksi-larni zobni lok, globok ugriz >3,0 mm), bolezenskimi procesi v ustni votlini, ki vplivajo na trdnost zob (velike kariesne lezije, hipopla-stične anomalije) na pojavnost pa vplivajo tudi aktivnosti/stanja, ki povečujejo samo verjetnost nastanka poškodbe (nesposobnost ustnic, epilepsija, kontaktni in ekipni športi) (4).
Posledice so odvisne od obsega in vrste poškodbe, starosti poškodovanca, stopnje razvoja zoba, prve pomoči in od nadaljnjega zdravljenja poškodovanega zoba. Ob omajanju ali premiku zoba lahko pride do okvare obzobnih tkiv, ki so pogosto povratne, če poškodba ni bila preveč travmatska in je bilo zdravljenje ustrezno. Če so okvare obzobnih tkiv nepovratne, pride do izgube zoba v razvoju. Ob hudi poškodbi pozobnice se lahko pojavi ankiloza oz. korenina se zraste s kostjo, ki se kasneje popolnoma razgradi (resorpcija korenine). Lahko se pojavita tudi apikalni periodontitis in fistula. Ob omajanju ali premiku zoba lahko pride tudi do okvare pulpe, ki pa je lahko pri otrocih prehodne narave in ne pomeni nujno odmrtje zoba. Včasih lahko nastane tudi odmrtje pulpe mladega zoba, ki pa ima tudi ob najboljšem zdravljenju navadno bistveno manj ugoden razplet kot pri starejšem zobu. Pogosto se po določenem času po odmrtju zoba pojavi razbarvanje zobne krone.
Ne smemo pozabiti, da poškodbe zob lahko spremenijo tudi izgled obraza tako otroka in mladostnika kot odraslega. Namreč, otroci z nezdravljenimi poškodbami zob imajo dvajset krat večji negativen vpliv na njihovo vsakdanje življenje, za razliko od otrok, ki niso utrpeli poškodbo zob. Otroci z dentofacialnimi anomalijami tako lahko doživljajo zbadanje sovrstnikov, spravlja jih v zadrego, počutijo se nesprejete s strani družbe in se zato počasi zapirajo vase. Zaradi omenjenega se lahko pojavijo različna psihosocialna stanja, kot so socialna izolacija in depresija, ki vodijo v oslabljeno kvaliteto življenja.
Poškodbe zob imajo zaradi svoje razširjenosti, dolgotrajnega zdravljenja in stroškov, ki jih povzročijo, velik javnozdravstveni pomen. V mlečnem zobovju jih utrpi okrog 30 % otrok, v stalnem zobovju pa je ta delež med otroci in mladostniki približno 20 %. Med naj-pogosteje poškodovanimi zobmi so zgornji prvi sekalci, sledijo drugi zgornji sekalci. Podatki iz številnih držav so pokazali, da ena tretjina vseh predšolskih otrok je utrpelo poškodbo mle-čnega zobovja, medtem ko ena četrtina vseh šolskih otrok in skoraj ena tretjina odraslih pa poškodbo stalnega zobovja. Zato se poškodbe v približno petini primerov pripetijo v šolskem okolju. Namreč kar 92% poškodb zob se pojavi pred 34. letom starosti. Pri stalnem zobovju prevladujejo zlomi sklenine in dentina.
Omenjene poškodbe, ki obsegajo sedem vrst zlomov zob, šest vrst luksacij, osem vrst poškodb alveolarne kosti in tri vrste poškodb mehkega tkiva, lahko po dokumentu »Application of the international classification of diseases to dentistry and stomatology« razdelimo na:
poškodbe trdih zobnih tkiv in pulpe
poškodbe trdih zobnih tkiv in pulpe ter alveolarne stene
Med poškodbami pozobnice ločimo udarnine, omajanja, premike v različne smeri in izbitje zoba, ki predstavlja eno hujših poškodb in resno urgentno stanje v zobozdravstvu. Delimo jih na:
Poleg naštetih poškodb, lahko nastanejo tudi poškodbe mehkih tkiv, ki obsegajo poškodbe dlesni, ustne sluznice in jezika.
Poškodbe mehkega tkiva
Največ travmatskih poškodb mlečnih zob je pri otrocih med 1. in 3. letom starosti, medtem ko je največja incidenca travmatskih poškodb stalnih zob pri otrocih med 8. in 11. letom starosti. Pri šolskih otrocih so pogostejše poškodbe pozobnice, najpogosteje enostavnejše udarnine, med poškodbami trdih zobnih tkiv pa prevladujejo nezapleteni zlomi zobnih kron. Večino poškodb je potrebno klinično obravnavati v roku enega dne, izbitje zoba ali poškodbe, kjer je potrebna učvrstitev zob pa v nekaj urah po poškodbi. Osnovna načela prve pomoči se ob poškodbah zob ne razlikujejo od splošnih navodil, vendar pa je potrebno upoštevati določene posebnosti.
Poškodbe zob je mogoče preprečiti z uporabo zaščitnih sredstev, kot so ščitniki za zobe. Uporaba ščitnikov za zobe se tako priporoča pri vseh športih, pri katerih lahko pride do udarca v zobe (npr. kontaktne in skupne športne aktivnosti). Prav tako je pri vožnji z avtomobilom nujna uporaba varnostnega pasu, medtem ko ob udeležbi v prometu s kolesom ali skirojem je priporočljiva uporaba čelade. Ne gre pozabiti na visok delež poškodb otrok v starostni skupini predšolskih otrok. Potrebno je poskrbeti za primerno okolje za majhne otroke med igro in gibanjem, tako doma kot v šolskem okolju.
Izredno pomemben je čas poškodbe zoba. Namreč, pri akutnih poškodbah (npr. avulzija, alveolarna fraktura, ekstruzija, lateralna luksacija, fraktura korena zoba z dislokacijo fragmentov) je potrebna takojšnja obravnava poškodovanca. Pri subakutnih poškodbah (kontuzija, subluksacija, intruzija, fraktura krone in kronskokoreninske frakture z zajeto poškodbo pulpe) zob je potrebno poškodovanca obravnavati do 24 ur po poškodbi, medtem ko poškodbe, kjer je prišlo do manjših fraktur zobne krone, brez odprtja pulpe, se lahko obravnavajo po 24 urah po poškodbi zoba. Prav tako je pomembno opisati:
Nujno je poskrbeti, da so celice pozobnice čim prej v vlažnem okolju/mediju, saj na suhem celice pozobnice preživijo do ene ure.
Daljši, ko je čas, ko zob ni na svojem mestu, večja je verjetnost, da bo prišlo do zrasti korenine s kostjo z razgradnjo korenine. Zato je potreben TAKOJŠEN obisk pri zobozdravniku!
Dodatne informacije o poškodbah zob so na voljo tudi na posebni internetni strani na naslednji povezavi, obstajajo pa tudi aplikacije za pametne telefone. Čeprav lahko poškodba zob zelo prestraši samega poškodovanca in prisotne opazovalce, je potrebno poznati pravilen pristop k ukrepanju, saj lahko to bistveno izboljša rezultate zdravljenja.