Odstotek uporabnikov novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladimi v Sloveniji narašča.
»Po zadnjih dostopnih podatkih iz raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje o kajenju tobaka v letu 2024 poroča 18 % prebivalcev Slovenije, starih 18-74 let. V zadnjem obdobju raziskava kaže na zniževanje odstotka kadilcev tobaka v splošni populaciji, hkrati pa narašča uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov – elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk. Odstotek uporabnikov je leta 2024 v splošni populaciji pod 5 %. Odstotki uporabnikov teh izdelkov pa so znatno višji v mlajših starostnih skupinah, in sicer med 10 in 15 % glede na izdelek.
Kot kaže raziskava, opravljena med dijaki 2. letnikov srednjih šol v Sloveniji, ki so bili v povprečju stari 16 let, je bilo konec leta 2023 30 % uporabnikov elektronskih cigaret, 8 % uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov ter od 12 do 14 % uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov oziroma nikotinskih vrečk.
To so odstotki trenutnih uporabnikov, še višji pa so odstotki anketiranih dijakov, ki so kadarkoli v življenju uporabili te izdelke. V raziskavi, opravljeni med dijaki 2. letnikov, pa opažamo tudi druge skrb zbujajoče podatke. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med anketiranimi dijaki hitro narašča, zvišuje se odstotek tistih, ki uporabljajo vsaj en izdelek z nikotinom, odstotek kadilcev cigaret se ne znižuje več, poleg tega pa anketirani mladoletniki poročajo o visoki dostopnosti tobačnih in nikotinskih izdelkov.
Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana, je opozorila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen, pri čemer nikotin poveča tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi in tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka, pa tudi do zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Novi tobačni in nikotinski izdelki imajo lahko tudi pomembne kratkoročne posledice za zdravje, hkrati pa ob njihovi dolgoročni uporabi niso v celoti raziskani učinki na zdravje.
Mladi so izpostavljeni obsežnemu marketingu in manipulaciji tobačne industrije, tudi na družbenih omrežjih in spletu, kjer preživijo veliko časa.
Helena Koprivnikar je prepoved arom v elektronskih cigaretah pozdravila kot pomemben korak pri preprečevanju in zmanjševanju uporabe teh izdelkov med mladostniki in mladimi odraslimi, saj so arome eden od poglavitnih dejavnikov za začetek in nadaljevanje uporabe. Zavzela se je tudi za dosledno spoštovanje veljavne zakonodaje ter sprejetje novih ukrepov, kot so strožja regulacija prodajnih mest (npr. omejeno število prodajnih mest, specializirane trgovine, določena oddaljenost od šol in drugih mest zbiranja mladih) ter znatno višje cene izdelkov.
Ključno je, da uporabo izdelkov s tobakom oziroma nikotinom preprečujemo, še posebej med mladostniki in mladimi odraslimi, pri katerih se uporaba teh izdelkov začne.
Helena Koprivnikar z NIJZ gostja v MMC-kastu o kajenju in uporabi novih tobačnih in nikotinskih izdelkov.
Mladostniki pogosto mislijo, da njihovi vrstniki veliko pogosteje uporabljajo elektronske cigarete in druge psihoaktivne snovi, kot to dejansko drži. Ta napačna prepričanja so lahko zelo vplivna – če mladi verjamejo, da vsi okoli njih nekaj počnejo, se večkrat čutijo prisiljene tudi sami ravnati enako, da bi bili sprejeti med vrstniki. Prav zato je pomembno, da ta zmotna prepričanja prepoznamo in se ustrezno odzovemo. Na napačne predstave mladih močno vpliva tudi tobačna in nikotinska industrija, ki s privlačnimi okusi, barvami, dizajnom in promocijo prek vplivnežev na družbenih omrežjih ustvarja lažen vtis, da je uporaba elektronskih cigaret nekaj razširjenega, običajnega in sprejemljivega. Dokazano učinkoviti načini preprečevanja takšnih vplivov so: odpravljanje napačnih predstav o tem, kaj počne večina vrstnikov, krepitev socialnih veščin ter spodbujanje kritičnega razmišljanja o tem, kako nas lahko mediji in vrstniki vodijo k škodljivim odločitvam, je v predavanju izpostavila Andreja Drev z NIJZ.
Nadzor nad spoštovanjem zakonodaje na področju tobačnih in povezanih izdelkov izvajajo tri inštitucije: Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije ter Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Tržni inšpektorat nadzira označevanje, embalažo in oglaševanje tobačnih in povezanih izdelkov ter preverja dovoljenja za njihovo prodajo. Posebno pozornost namenja preprečevanju prodaje mladoletnim, tudi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in z usmerjenimi nadzori. Finančna uprava izvaja nadzor nad sledljivostjo tobačnih izdelkov in njihovo zakonito distribucijo, preverja veljavnost dovoljenj za prodajo ter nadzira prepoved prodaje posameznikom brez registrirane dejavnosti. Prav tako opravlja carinski nadzor nad uvozom, zlasti nad prepovedanimi izdelki iz tretjih držav. Zdravstveni inšpektorat nadzira spoštovanje zakonodaje glede prepovedi arom v elektronskih cigaretah in poseben poudarek namenja nadzoru prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Vse tri institucije ob morebitni ugotovitvi kršitev uvedejo ustrezne sankcije. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izvaja laboratorijske analize izdelkov ter ugotavlja skladnost izdelkov z zakonodajo.
Pravne zmage za nadzor nad tobakom
Letos mineva dvajset let od začetka veljave Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom (WHO FCTC), prve mednarodne pravne pogodbe, namenjene obvladovanju svetovne epidemije uporabe tobaka in drugih nikotinskih izdelkov. Konvencijo je ratificiralo 183 držav, tudi Evropska unija, kar potrjuje njen globalni pomen. Od uvedbe konvencije se razširjenost uporabe tobaka globalno zmanjšuje – s skoraj 30 % leta 2005 na predvidenih 18 % do leta 2030.
Okvirna konvencija SZO o nadzoru nad tobakom je zagotovila pomembno podporo in je vladam služila kot neprecenljivo referenčno orodje pri pravni obrambi pred izzivi nadzora nad tobakom, ki jih je vložila tobačna industrija. Obstajajo številni primeri pomembnih pravnih zmag proti tobačni industriji, je povedal dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Konvencija državam nudi jasen okvir za izvajanje učinkovitih ukrepov, kot so zaščita pred tobačnim dimom, stroga pravila za embalažo in označevanje izdelkov, prepoved oglaševanja, višje trošarine ter pomoč pri opuščanju kajenja. Ključno vlogo ima tudi pri pravni zaščiti javnega zdravja pred pritiski tobačne industrije – številni pravni izzivi industrije so bili neuspešni prav zaradi sklicevanja na določbe konvencije. »Kljub napredku so mladi v številnih državah še vedno nezadostno zaščiteni pred trženjem elektronskih cigaret in drugih nikotinskih izdelkov, zato je strožja zakonodaja za zaščito mladih v Evropi nujno potrebna,« je opozorila Sanja Vuzem iz Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.
Na Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo opozarjajo na prikrite vplive in lobiranje tobačne industrije, ki uporablja različne tehnike za prikaz teh izdelkov kot zabavnih in prijetnih. Ob tem so pozvali Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane pri Evropski komisiji za dosledno izvajanje člena 5.3 Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki navaja zaščito politik javnega zdravja na področju nadzora nad tobakom pred komercialnimi interesi tobačne industrije.
V prihodnje bo veliko dela usmerjenega v razumevanje algoritmov, interneta in spremljanje trendov, je ocenila Manca Kozlovič, predsednica Brez izgovora Slovenija. Razlog so pristopi, ki jih tobačna industrija tarčno usmerja v to starostno skupino prek vsebin vplivnežev, socialnih omrežij, drugih avdio-vizualnih vsebin in podobno. Čeprav se zdi, da je tobačna industrija podobne pristope uporabljala že celo prejšnje stoletje, so novi pristopi težje sledljivi.
»Zaradi zasvojenosti in posledične stalne uporabe pride do redne in visoke izpostavljenosti delcem v zraku, ki jo označujemo z oznako PM (iz angleščine Particulate Matter) in jih poznamo iz opisov onesnaženosti zraka z mešanico trdnih delcev in kapljic. Izpostavljenost v otroštvu povzroči, da se pljuča ne razvijejo oziroma ne zrastejo do pričakovane velikosti, kar poveča tveganje za razvoj srčnožilnih in dihalnih bolezni v odrasli dobi,« pa je povedala izr. prof. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik in poudarila, da so uporabniki poleg teh delcev izpostavljeni še številnim drugim toksičnim in karcinogenim snovem, kar bo imelo hude dolgoročne negativne vplive na javno zdravje.