Poskrbimo za zaščito otrok, družinskih članov in sebe pred pasivnim kajenjem, tudi v prevoznih sredstvih

Pasivno kajenje lahko resno ogrozi zdravje odraslih in otrok

Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim – iste škodljive snovi kot kadilci. To imenujemo pasivno kajenje ali izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja. Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka. Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni; kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv zdravju. Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sestavinam tobačnega dima lahko med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Pri odraslih nekadilcih pasivno kajenje poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučni rak ter številne druge bolezni. Posamezne skupine prebivalcev so še posebej ranljive za učinke pasivnega kajenja, to so dojenčki, majhni otroci, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi, npr. dihal, srca in ožilja. Dojenčki in majhni otroci pogosteje zbolijo in pogosteje potrebujejo zdravnika. Njihova pljuča se slabše razvijejo, pogosteje zbolijo za bronhitisom ali pljučnico, pogosteje kašljajo in piskajo pri dihanju, imajo hujše in pogostejše napade astme, pogostejša vnetja srednjega ušesa in komplikacije teh vnetij v primerjavi z otroki, ki niso izpostavljeni tobačnemu dimu. Pasivno kajenje je lahko vzrok nenadne smrti dojenčka.  Pasivno kajenje nosečnice škodi zdravju še nerojenega otroka.

V Sloveniji je od 2007 naprej prepovedano kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih in javnih delovnih prostorih, od marca 2017 tudi kajenje v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let.

Kljub prepovedim je pasivno kajenje v Sloveniji še vedno razširjeno in sicer v domačem bivalnem okolju. Pasivno kadi več kot vsak peti odrasli nekadilec, to je skoraj 304.000 odraslih prebivalcev. Člani družine kadijo v stanovanju oziroma bivalnih prostorih v 12 % gospodinjstev, v katerih živijo mladoletne osebe. V teh gospodinjstvih pasivno kadi 93.500 mladoletnih oseb.

Zaščitite otroke, družinske člane in sebe pred pasivnim kajenjem.

Ne dovolite, da kdo kadi kjerkoli v vašem domu. Ne dovolite, da kdo kadi v vašem avtomobilu, tudi če so odprta okna avtomobila ali je vključeno prezračevanje. V največji možni meri poskušajte zagotoviti, da nihče ne kadi v bližini vas in vaših otrok. Če kadite, opustite kajenje.

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerikoli starosti, največje koristi pa prinaša pred 40. letom starosti.  V Sloveniji so kadilcu na voljo različne vrste dodatne pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777 deluje vsak dan, tako med delovniki, kot tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Posameznik se lahko s svetovalcem dogovori za podporo pri opuščanju kajenja preko telefona. V Zdravstveno-vzgojnih centrih in Centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih so na voljo brezplačna individualna svetovanja in skupinske oblike pomoči, za udeležbo ni potreben predhoden obisk pri osebnem zdravniku ali napotnica.