V marcu 2024 bodo v Državnem svetu in Državnem zboru obravnavali predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki prinaša nove pomembne ukrepe predvsem na področju preprečevanja in zmanjševanja uporabe elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlog sprememb Zakona o uporabi tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) podpiramo, a hkrati podpiramo tudi povrnitev ukrepa prepovedi arom v elektronskih cigaretah, kakršen je bil predviden pred medsektorskim usklajevanjem predloga. Usklajevanja so namreč prvotno predvideno prepoved arom v elektronskih cigaretah razvodenele in pomembno zmanjšale njeno učinkovitost pri zmanjševanju uporabe teh izdelkov, še posebej med otroki in mladostniki. Po prvotnem predlogu bi bile v elektronskih cigaretah prepovedane vse arome razen določenih tobačnih, v zadnji različici predloga pa je dovoljena tudi aroma mentola. Nasprotno smo na NIJZ prepričani in vnovič pozivamo, da je med prepovedane arome v elektronskih cigaretah treba vključiti tudi mentol. Poleg tega podpiramo tudi skrajšanje predvidenih prehodnih rokov, in sicer pri prepovedi arom v elektronskih cigaretah z leta dni na največ tri mesece, pri ukinitvi kadilnic pa s petih let na največ eno.
Ukrepi v predlogu sprememb ZOUTPI so ključni za preprečevanje in zmanjšanje uporabe elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk predvsem med otroki in mladostniki, ki te izdelke uporabljajo pogosteje kot odrasli, njihova uporaba med njimi pa narašča hitreje kot med odraslimi. Ogrevani tobačni izdelki, nikotinske vrečke in večina elektronskih cigaret vsebujejo nikotin, zato njihova uporaba pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih predstavlja pomembna dodatna tveganja. Mladostniki so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za zasvojenost z nikotinom. Ta vodi v ponavljajočo se uporabo izdelkov s tobakom ali nikotinom, večinoma doživljenjsko, ki ima obsežne škodljive učinke na zdravje. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe izdelka z nikotinom, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Mladostništvo je tudi obdobje intenzivnega razvoja možganov, ki traja vse do 25 leta starosti, izpostavljenost nikotinu v tem obdobju pa lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na miselne sposobnosti, počutje ter večjega tveganja za uporabo drugih psihoaktivnih snovi. Poleg tega uporaba elektronskih cigaret pri mladostnikih za 3-krat zviša tveganje, da bodo začeli kaditi cigarete oziroma postali kadilci cigaret, medtem ko za ogrevane tobačne izdelke in nikotinske vrečke raziskav o tem še ni na voljo.
Zdajšnja različica predloga sprememb ZOUTPI vključuje prepoved vseh arom v elektronskih cigaretah, razen nekaterih tobačnih arom in mentola. Prvotno predlagani ukrep je dovoljeval le določene tobačne arome, ne pa tudi arome mentola. S stališča zaščite zdravja otrok in mladostnikov, pa tudi splošne populacije je poglavitnega pomena, da prepoved vključuje tudi aromo mentola. Gre namreč za priljubljeno aromo med mladimi in odraslimi, zato bo – če bo še najprej dovoljena – to pomembno zmanjšalo učinek prepovedi. Naj ponovimo še enkrat: celovit ukrep prepovedi arom v elektronskih cigaretah je poglaviten za zaščito zdravja prebivalcev, za zmanjševanje uporabe elektronskih cigaret med mladimi in prebivalci nasploh ter za preprečevanje škodljivih posledic vdihavanja arom na zdravje uporabnikov elektronskih cigaret.
Za prepoved arom obstajajo pomembni razlogi. V elektronskih cigaretah so namreč prav arome poglaviten dejavnik za uporabo teh izdelkov in so še zlasti med mladimi, a tudi med odraslimi najpogostejši ali eden izmed najpogostejših razlogov za poskušanje, začetek uporabe in uporabo elektronskih cigaret. Poleg tega so elektronske cigarete z aromami zmotno zaznane kot manj škodljive za zdravje, obenem pa arome tudi zmanjšajo neprijetne učinke nikotina ob vdihavanju aerosola (ostrino, grenkobo) in tako povečajo privlačnost elektronskih cigaret, še posebej osvežilne arome, kot je mentol.
Dostopni podatki kažejo, da je vdihavanje številnih arom škodljivo zdravju, vendar pa za večino arom raziskav o vplivu njihovega vdihavanja na zdravje še ni na voljo. Varnost ob zaužitju arom prek prebavnega sistema nikakor ne pomeni, da so varne tudi pri vdihavanju, nasprotno – lahko so zelo škodljive. Iz podatkov o zaposlenih v industriji prehrane ali v industriji arom, izpostavljenih aromam, je znano, da določene arome ob dolgotrajnem vdihavanju (arome masla) povzročajo hude bolezni pljuč ali poklicno astmo (npr. arome masla, mete, češnje, mandlja, cimeta, čokolade, banane). Določene arome imajo ob vdihavanju škodljive učinke na dihala (npr. sadne in aroma vanilje, ki dražijo dihala) ali lahko sprožijo alergijske reakcije (npr. eugenol, arome cimeta), številne imajo škodljive učinke na človeške celice (npr. arome cimeta, mentola, mete, jagode, vanilje, kremne arome, arome masla). Poleg sintetičnih arom v tekočine dodajajo tudi naravne izvlečke ali esencialna olja, katerih sestava ni dobro poznana, vdihavanje teh pa je prav tako lahko povezano s škodljivimi učinki na zdravje.
Ne le arome, ob uporabi elektronskih cigaret je skrb zbujajoča tudi izpostavljenost drugim zdravju škodljivim snovem. Uporaba elektronskih cigaret namreč uporabnike izpostavi znatnim ravnem zdravju škodljivih snovi. Kakšni so učinki na zdravje pri dolgoročni uporabi elektronskih cigaret, še ni v celoti raziskano, saj so ti izdelki na trgu še prekratek čas. A že kratkotrajna uporaba ima lahko resne posledice, kot so zasvojenost z nikotinom, epileptični napadi, akutne kemične poškodbe pljuč in različne oblike pljučnic ter zastrupitve z nikotinom.
V raziskavah, ki jih izvajamo na NIJZ, ugotavljamo, da je odstotek uporabnikov elektronskih cigaret med mladostniki in mladimi odraslimi praviloma višji kot med odraslimi ter da se ta odstotek med njimi zvišuje hitreje kot med odraslimi. Po podatkih iz leta 2022 elektronske cigarete uporablja vsak petinštirideseti 11 letnik, več kot vsak dvajseti 13-letnik, skoraj vsak peti 15-letnik in 17-letnik ter vsak šesti mladi odrasli (18-24 let), v splošni populaciji pa je odstotek uporabnikov elektronskih cigaret podoben tistemu med 13-letniki.
Zaradi navedenega in zaradi zviševanja deleža uporabnikov elektronskih cigaret med mladimi menimo, da je nujno skrajšati prehodno obdobje za uvedbo prepovedi arom z enega leta na največ tri mesece.
Predlog sprememb ZOUTPI vključuje tudi prepoved dodajanja različnih dodatkov v elektronske cigarete/tekočine brez nikotina (vitamini ali dodatki, ki ustvarjajo vtis, da izdelek koristi zdravju ali da dodatek zmanjša tveganje za zdravje ali so povezani z energijo in vitalnostjo). Trenutno prepoved velja le za elektronske cigarete/tekočine z nikotinom. Na trgu zaznavamo elektronske cigarete brez nikotina, ki jih tržijo kot inhalatorje, in vsebujejo različne vitamine, poživila, različne sintetične in naravne arome, med njimi tudi inhalacijska aromatična olja in rastlinske ekstrakte. Te elektronske cigarete sicer ne vsebujejo nikotina in ne povzročajo zasvojenosti, zanje pa veljajo vse prej navedene trditve glede škodljivosti za zdravje. Zato je pomembno, da te dodatke prepovemo tudi v elektronskih cigaretah/tekočinah zanje brez nikotina.
Nikotinske vrečke, ki so se na evropskem trgu pojavile leta 2019, še niso vključene v veljavno zakonodajo, po 29. členu ZOUTPI (6. odstavek) je sicer prepovedano njihovo oglaševanje, drugih ukrepov pa ni – torej ni prepovedana niti prodaja teh izdelkov mladoletnim. Nikotinske vrečke vsebujejo nikotin, arome, sladila, uravnalce pH in polnila, nekatere od njih celo rakotvorne, za tobak specifične nitrozamine. Vsebujejo lahko zelo visoke ravni nikotina. Nikotinske vrečke po podatkih iz leta 2022 uporablja vsak petdeseti 13-letnik, več kot vsak trideseti 15-letnik, vsak sedemnajsti 17-letnik ter vsak deseti mladi odrasli (18-24 let), v splošni populaciji pa je odstotek uporabnikov nikotinskih vrečk podoben tistemu med 13-letniki.
V skladu z evropsko delegirano direktivo predlog sprememb ZOUTPI uvaja prepoved značilnih arom za ogrevane tobačne izdelke in uvedbo istih zdravstvenih opozoril na njihovi embalaži, kot že sedaj veljajo za tobačne izdelke za kajenje. Uporaba ogrevanih tobačnih izdelkov uporabnika izpostavi znatnim količinam zdravju škodljivih snovi, ki so v tobačnem dimu, in takim, ki jih ni v tobačnem dimu. Nekatere snovi so v manjših količinah, številne tudi v večjih količinah kot v tobačnem dimu. Uporabnike izpostavijo podobnim količinam nikotina, kot bi jih dobili pri kajenju cigaret, povzročijo zasvojenost z nikotinom ali jo vzdržujejo. Kakšni so učinki dolgoročne uporabe elektronskih cigaret na zdravje, še ni v celoti raziskano, saj so ti izdelki na trgu še premalo časa. Za zdaj ni moč trditi, da so ti izdelki manj škodljivi kot kajenje cigaret. V Sloveniji odstotek uporabnikov teh izdelkov narašča med mladostniki in odraslimi. Ukrepi za zmanjševanje uporabe teh izdelkov so poglavitnega pomena, saj so usmerjeni v zmanjševanje privlačnosti teh izdelkov in ozaveščanje o njihovi škodljivosti, kar vodi tako v zmanjšanje uporabe kot tudi začetka uporabe. Po podatkih iz leta 2022 ogrevane tobačne izdelke uporablja vsak stoti 13-letnik, več kot vsak trideseti 15-letnik, vsak štirinajsti 17-letnik ter skoraj vsak deseti mladi odrasli (18-24 let), v splošni populaciji pa je odstotek uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov podoben tistemu med 17-letniki.
Ti se nanašajo na prodajo prek interneta, telekomunikacij oziroma drugih razvijajočih se tehnologij ter prepoved čezmejne prodaje na daljavo. Zagotavljali bodo večje spoštovanje veljavne zakonodaje in tako privedli predvsem do manjše dostopnosti izdelkov s tobakom ali nikotinom mladim, predvsem mladoletnim.
Z ukinitvijo kadilnic bomo dosegli kar največjo možno zaščito prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih javnih in delovnih prostorih, kar je temeljna pravica posameznika in interes skupnosti. Tako bomo ukrep prepovedi kajenja izvajali v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom, ki jo je Slovenija ratificirala že pred leti. V Sloveniji je približno 120 kadilnic, inšpektorji poročajo o pogostih kršitvah zakonodajnih določb. Med državami v Evropski regiji SZO je med skupno 51 državami manjšina takih, to je 8 držav (tudi Slovenija), ki dovoljuje kadilnice v določenih zaprtih javnih in delovnih prostorih. Italija, ki dovoljuje kadilnice, jih prav tako namerava ukiniti. Za ukinitev kadilnic je v predlogu sprememb ZOUTPI načrtovano petletno prehodno obdobje, ki pa je po naši oceni znatno predolgo, zato predlagamo skrajšanje prehodnega obdobja s petih na eno leto.
Zaščita zdravja otrok in mladostnikov ter zagotavljanje zdravega življenjskega okolja (takega, ki ne spodbuja nezdravih izbir) sta zagotovljena z Ustavo RS in morata biti nad pravico do svobodne gospodarske pobude in dobički, ustvarjenimi z izdelki, škodljivimi zdravju, ki jih uporabljajo predvsem otroci in mladostniki. V Ustavi RS je jasno navedeno, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.
Ukrepi v predlogu sprememb ZOUTPI so sicer le del nujnih ukrepov za nadaljnje učinkovito zmanjšanje posledic uporabe tobačnih in nikotinskih izdelkov. Zelo kmalu bodo potrebni dodatni učinkoviti ukrepi, saj v nasprotnem ne bomo dosegli zastavljenega cilja v EU in Sloveniji – to je družbe brez tobaka v letu 2040. Med poglavitne nujno potrebne ukrepe sodijo znatno zmanjšanje števila in vrst prodajnih mest tobačnih in povezanih izdelkov ter omejitev njihove lokacije, razširitev prepovedi značilnih arom na vse tobačne in povezane izdelke, da bi tako preprečili prehode na izdelke, v katerih so arome še dovoljene, prepoved prodaje tobaka za žvečenje in njuhanje, prepoved kajenja tobaka, prepoved uporabe elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov v polodprtih in odprtih prostorih. Najučinkovitejši ukrep pa bi bile visoke cene tobačnih in nikotinskih izdelkov, pri čemer pa trenutno v Sloveniji močno šepamo. Iz tokratnega predloga sprememb ZOUTPI je v medsektorskem usklajevanju izpadla tudi predvidena uvedba sistema za odobritev novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki bodo v prihodnjih letih prihajali na slovenski trg. Ukrep bi preprečil nenadzorovan prodor takih izdelkov na trg, omogočal pa bi tudi zavrnitev vstopa izdelka na trg. Žal nam je, da je ukrep izpadel iz tokratnega predloga sprememb ZOUTPI in predlagamo njegovo sprejetje ob prihodnjih spremembah zakonodaje.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
