Elektronske cigarete – Pogosta vprašanja

Elektronske cigarete so znane tudi pod imeni e-cigareta, vejp, vap, pod, mod, puff, bar, osebni uparjalnik, elektronski sistem za dovajanje nikotina in drugimi imeni.

Elektronske cigarete segrevajo posebno tekočino, ob tem nastaja aerosol, ki ga vdihuje uporabnik. Elektronske cigarete ne vsebujejo tobaka. Glavne sestavine tekočine za elektronske cigarete so nikotin, vlažilci, arome in voda. Manjši delež tekočin ne vsebuje nikotina.

Spodnja slika je shematičen prikaz sestave elektronske cigarete. Sestavljena je iz dela z baterijo, grelca oziroma uparjalnika ter rezervoarja za tekočino. Aktivira se z vdihom ali s pritiskom na tipko za aktivacijo.

V Evropi so se elektronske cigarete pojavile okoli leta 2006, bolj dostopne so postale okoli leta 2010. Najnovejša, to je četrta generacija elektronskih cigaret se je v Evropi pojavila po letu 2018.

Obstajajo številne in raznolike vrste elektronskih cigaret. Od prihoda na trg so se hitro razvijale, saj so jih proizvajalci želeli narediti čimbolj privlačne za morebitne potrošnike. Zaradi hitrega razvoja in sprememb elektronskih cigaret je oteženo raziskovanje teh izdelkov s strani neodvisnih raziskovalcev.

V nadaljevanju prikazujemo različne generacije elektronskih cigaret.

Prva generacija elektronskih cigaret:

Podobne so tobačnim cigaretam. So za enkratno uporabo in se po končani uporabi zavržejo ali pa uporabnik zamenja vložek s tekočino, ko prejšnjega izprazni. Uporabnik ne pride v stik s tekočino z nikotinom.

Druga generacija elektronskih cigaret:

Podobne so nalivnim peresom. Imajo močnejše baterije kot predhodna generacija. Imajo prozoren rezervoar za tekočino, tako da uporabnik ves čas vidi, koliko je v njem še tekočine. Ko tekočine zmanjka, jo uporabnik dolije v rezervoar iz posebnih stekleničk s tekočino za elektronske cigarete. Tekočine lahko uporabnik tudi meša. Uporabnik torej lahko pride v stik s tekočino z nikotinom.

Tretja generacija elektronskih cigaret (znani pod imenoma tank, mod, osebni uparjalnik):

Gre za skupino raznolikih izdelkov, ki imajo močnejše baterije kot predhodne generacije in proizvajajo veliko gostega aerosola, ki vsebuje višje ravni kemičnih sestavin in nikotina. Nekatere lahko posameznik sestavi sam po lastnih željah iz posameznih delov. Praviloma imajo prozoren rezervoar za tekočino, tako da uporabnik ves čas vidi, koliko je v njem še tekočine. Ko tekočine zmanjka, jo uporabnik dolije v rezervoar iz posebnih stekleničk s tekočino za elektronske cigarete. Tekočine lahko uporabnik tudi meša. Uporabnik torej lahko pri tej generaciji elektronskih cigaret pride v stik s tekočino z nikotinom. Pri številnih izdelkih te generacije lahko uporabnik tudi spreminja nastavitve, npr. temperaturo segrevanja.

Četrta generacija elektronskih cigaret (znani pod imenom pod, imenujejo jih tudi puff, bar):

Večinoma so podobne USB ključkom. Najpogosteje so za enkratno uporabo, pri nekaterih je možna zamenjava vložka. Uporabnik ne pride v stik s tekočino z nikotinom. Od predhodnih generacij jih razlikuje oblika nikotina, ki jo vsebujejo, in sicer gre za nikotin v obliki soli, ki zagotavlja hitrejše dovajanje višjih ravni nikotina.

Elektronske cigarete četrte generacije vsebujejo nikotin v obliki soli, zaradi česar se iz njih hitro sproščajo visoke ravni nikotina, zasvojenost se lahko razvije hitreje in močneje. Nikotin v obliki soli tudi manj draži grlo, kar olajša uporabo teh elektronskih cigaret, to dodatno olajšajo še določene arome in hladila (ice in cool). Blažji aerosol olajša prve poskuse uporabe in nadaljevanje uporabe tega izdelka. Elektronske cigarete četrte generacije so drugačne oblike kot elektronske cigarete predhodnih generacij, po obliki so večinoma podobne USB ključku in so majhne (10 x 2 x 1 cm). Njihova uporaba je lahko zelo diskretna, saj pri njihovi uporabi nastaja malo aerosola (dosti manj kot pri elektronskih cigaretah predhodnih generacij), manj je tudi zaznanega vonja. Diskretna uporaba je poleg številnih različnih privlačnih arom pomemben razlog za veliko popularnost teh izdelkov med mladimi. Večinoma so za enkratno uporabo, dokaj poceni in dokaj lahko dostopne mladim. Manjši delež teh elektronskih cigaret je tudi brez nikotina.

V ZDA, ki so med prvimi državami, kjer se je ta generacija elektronskih cigaret pojavila, so po njihovem prihodu na trg zabeležili tako visok porast uporabe ene od psihoaktivnih snovi (nikotina), kot je prej niso dolga desetletja, zato so govorili o epidemiji uporabe elektronskih cigaret med mladostniki in mladimi.

Nikotin pridobivajo iz tobaka, v nekaterih novejših elektronskih cigaretah oziroma tekočinah zanje pa je sintetični nikotin.

Ne. Elektronskih cigaret oziroma tekočin zanje uradne institucije glede vsebnosti ne nadzorujejo in preverjajo sistematično, pač pa le občasno in le manjše število naključno izbranih tržnih znamk. Na svetu obstaja okoli 500 tržnih znamk elektronskih cigaret, ki pa imajo številne različice zaradi različnih dodanih arom v tekočini elektronskih cigaret. Različnih arom je v svetu že okoli 16.000. Zaradi tako širokega spektra izdelkov in tekočin je nadzor vsebnosti in kakovosti zelo otežen. Potrošnik ob nakupu elektronskih cigaret oziroma tekočin zanje, kljub navedbam vsebnosti s strani industrije, tako ne more natančno vedeti, kaj se v njih nahaja. Zapis vsebnosti s strani proizvajalca ni vedno natančen, tuje raziskave ugotavljajo, da se lahko nikotin nahaja v tekočinah, za katere proizvajalec trdi, da so brez nikotina, in obratno. Navedbe o vsebnosti nikotina so pogosto nejasne, lahko le opisne, npr. nizka, srednja, visoka, pri čemer se lahko ravni pri posameznem opisu med posameznimi proizvajalci znatno razlikujejo, kar lahko potrošnika zavede.

Aerosol elektronskih cigaret še zdaleč ni navadna para ali ogret zrak, ampak vsebuje znatne ravni zdravju škodljivih snovi. V aerosolu se poleg nikotina nahajajo vlažilci (propilen glikol in/ali glicerol), različne arome, rakotvorne snovi (formaldehid, za tobak specifični nitrozamini, benzen), težke kovine (nikelj, krom, svinec, aluminij, kadmij, mangan, kositer, baker), druge kemične snovi (akrolein, glikosal…), majhni delci…Nikotin, majhni delci, rakotvorne in druge kemične snovi imajo škodljive učinke na zdravje. Za vlažilce in arome pa še ni ustrezno raziskano, kakšni so učinki na zdravje pri dolgoročnem vdihavanju.

Uporabnik je torej ob uporabi elektronskih cigaret izpostavljen znatnim ravnem zdravju škodljivih snovi. Vnos nikotina je podoben kot pri kajenju tobačnih cigaret. Druge zdravju škodljive snovi se v aerosolu elektronskih cigaret pri običajni uporabi nahajajo v nižjih ravneh, nižje je tudi število škodljivih snovi. Vendar pa nižja raven izpostavljenosti ne pomeni tudi istovetnega znižanja tveganj za zdravje. Tudi dolgoročna izpostavljenost nižjim ravnem zdravju škodljivih snovi lahko privede do pomembnih posledic za zdravje. Kolikšno bi lahko bilo znižanje tveganj za zdravje pri uporabi elektronskih cigaret v primerjavi s kajenjem tobaka, danes še ni znano. Posledice dolgoročne uporabe elektronskih cigaret namreč še niso ustrezno raziskane, saj so elektronske cigarete na trgu še premalo časa. Primerjave uporabe elektronskih cigaret s kajenjem tobaka so zavajajoče, saj gre za primerjavo z izjemno škodljivim izdelkom, kar lahko posameznike zavede, da so elektronske cigarete malo škodljive ali skoraj neškodljive, kar pa ne drži.

Elektronske cigarete izpostavijo uporabnike znatnim ravnem zdravju škodljivih snovi in so zdravju škodljive. Medtem ko učinki na zdravje pri dolgoročni uporabi elektronskih cigaret še niso ustrezno raziskani, saj so ti izdelki na trgu še prekratek čas, pa poznamo številne škodljive učinke kratkoročne uporabe elektronskih cigaret, ki so lahko tudi zelo resni.

To so poleg draženja ust in grla, kašlja, suhih ust, slabosti in glavobola, še zasvojenost z nikotinom, epileptični napadi in akutne kemične poškodbe pljuč in različne oblike pljučnic. V letu 2019 je zaradi akutnih kemičnih poškodb pljuč, povezanih z uporabo elektronskih cigaret, v ZDA zbolelo nekaj tisoč ljudi, predvsem mladih, zabeležili so številne smrti in težke posledice na dihalih pri preživelih. Večino primerov v ZDA je povzročila ena sestavina tekočin za elektronske cigarete s psihoaktivno snovjo THC oziroma konopljo, manjšino primerov pa najverjetneje druge kemične snovi v elektronskih cigaretah. O posameznih primerih poročajo iz različnih držav tudi danes in kot kažejo podatki so v pojav pomembno vpletene tudi elektronske cigarete, ki ne vsebujejo THC oziroma konoplje. V literaturi so objavljeni tudi posamezni primeri različnih vrst pljučnic, ki se pozdravijo ob prenehanju uporabe elektronskih cigaret. Zelo verjetno je tudi, da marsikdaj pri tovrstnih obolenjih pljuč zdravniki ne pomislijo, da bi preverili uporabo elektronskih cigaret, in zato je verjetno število primerov zaradi uporabe elektronskih cigaret podcenjeno.

Možne so namerne in nenamerne zastrupitve z nikotinom ter poškodbe in opekline, predvsem pri izdelkih slabše kakovosti, saj ti lahko zagorijo ali eksplodirajo. Mladostniki, ki uporabljajo elektronske cigarete, več kašljajo in piskajo pri dihanju, v kolikor imajo astmo, pa izkusijo pogostejša poslabšanja astme. Glede na obstoječe podatke dolgoročna uporaba elektronskih cigaret predstavlja zvišanje tveganja za bolezni srca in žilja in dihal, verjetno tudi rakava obolenja (primerjava z neuporabo). Uporabniki elektronskih cigaret v visokem odstotku tudi kadijo cigarete, temu pravimo dvojna raba. Četudi morda zmanjšajo število pokajenih cigaret, s tem ne pridobijo večjih koristi za zdravje, obenem pa uporabljajo še drug zdravju škodljiv izdelek.

Človeška pljuča so se razvila za en cilj – to je za izmenjavo plinov, kar vključuje vdihavanje kisika in izdihavanje ogljikovega dioksida. Vdihavanje drugih kemičnih snovi je za pljuča izziv in lahko zelo škodljivo.

Nikotin ima številne škodljive učinke na zdravje. Gre za zelo strupeno snov, zato lahko pri prevelikem vnosu v telo pride do zastrupitve (namerne ali nenamerne). Pri blažjih zastrupitvah se lahko pojavijo slabost, bruhanje, kašelj, vrtoglavica, zmedenost, pospešeno bitje srca. Pri vnosu 5 mg nikotina na kg telesne teže ali višjih, lahko pride tudi do smrti. Nikotin ima poleg tega še druge škodljive učinke na zdravje, med njimi so poleg zasvojenosti še škodljivi učinki na razvoj možganov pri mladostnikih, učinki na srčno-žilni sistem (zvišan srčni utrip, krvni tlak, spremembe v stenah žilja, zožitve, aterosklerotični plaki, prispeva k ishemični srčni bolezni in drugim boleznim srca in žilja, tudi motnjam erekcije), pospeševanje rasti tumorjev, škodljivi učinki na pljuča (poškodbe tkiva pljuč, zoženje dihalnih poti), škodljivi učinki na imunski sistem, upad kognitivnih sposobnosti s starostjo ter škodljivi učinki med nosečnostjo in po njej (škodljivi učinki na razvoj možganov in pljuč, prezgodnji porod, mrtvorojenost, nenadna smrt dojenčka).

Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki povezana s pomembnimi tveganji. Nikotin uporabnike zasvoji, kar pomeni, da bodo redni uporabniki oziroma kupci teh izdelkov. Mladostniki so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za zasvojenost z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Mladostništvo je tudi ključno obdobje za razvoj možganov, ki se razvijajo še do približno 25. leta starosti. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov moti razvoj možganskih omrežij, in lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti ter višjega tveganja za uporabo drugih drog. Poleg tega uporaba elektronskih cigaret pri mladostnikih zviša tveganje, da bodo začeli kaditi cigarete oziroma postali kadilci cigaret.

Arome so v tekočinah za elektronske cigarete v visokih ravneh in predstavljajo visok delež vseh kemičnih snovi v teh izdelkih, lahko so prisotne v višjih ravneh kot v drugih potrošniških proizvodih.

Prisotnost arom v tekočinah za elektronske cigarete je zaskrbljujoča, saj arome niso ustrezno raziskane glede škodljivih posledic za zdravje. Za številne arome so toksikološki podatki omejeni ali jih sploh ni, prav tako niso znane njihove lastnosti CMR (lastnosti toksičnosti, zasvojljivosti, rakotvornosti, mutagenosti ali reproduktivne toksičnosti). Za določene arome pa je že danes znano, da ob dolgotrajnem vdihavanju povzročajo hudo bolezen pljuč (bronchiolitis obliterans), to sta aromi masla (diacetil, acetil propionil). Raziskave tudi kažejo, da so določene arome lahko citotoksične (imajo strupene učinke na žive celice), genotoksične (imajo škodljive učinke na dedni material) ali imajo druge škodljive učinke na človeške celice in vitro, to so npr. arome cimeta, mentola, mete, jagode, vanilje ter kremne arome in arome masla. Določene arome imajo ob vdihavanju škodljive učinke na dihala (npr. sadne in aroma vanilje, ki dražijo dihala) ali lahko sprožijo alergijske reakcije (npr. eugenol, arome cimeta). Izpostavljenost nekaterim aromam v delovnem okolju (z vdihavanjem) lahko privede do pojava poklicne astme (to so npr. arome masla, mete, češnje, mandlja, cimeta, čokolade, banane), podobne posledice bi verjetno lahko izkusil tudi dolgoročni uporabnik elektronskih cigaret s temi aromami.

Poleg sintetičnih arom se v tekočine dodajajo tudi naravni izvlečki ali esencialna olja, katerih sestava ni dobro poznana, poleg tega se lahko razlikujejo od serije do serije glede na biološki in geografski izvor. Vdihavanje naravnih izvlečkov ali esencialnih olj je lahko povezano s številnimi škodljivimi učinki, npr. preobčutljivostjo dihal, škodljivimi učinki na živčni sistem (krči, glavoboli), teratogenostjo (fizične ali funkcionalne poškodbe človeškega zarodka ali ploda po izpostavljenosti nosečnice določenim kemičnim snovem), lahko so dražilci dihal ali sprožilci astmatičnega napada.

Varnost ob zaužitju arom ne pomeni, da so varne tudi pri vdihavanju. Kar je nenevarno ob zaužitju skozi prebavni sistem, je lahko zelo nevarno ob vdihavanju. Prav tako ravni arom, ki so varne ob zaužitju, niso nujno varne tudi pri vdihavanju. Velika površina pljuč in odsotnost epitelijske bariere podobne tisti v prebavilih ali na koži, običajno privede od večje absorbcije teh snovi po vdihavanju in posledično do višjega vnosa v telo. Spremeni se tudi kinetični profil snovi, ki ni enakovreden tistemu po zaužitju preko prebavil. Kot nakazujejo raziskave lahko prisotnost arom v elektronskih cigaretah med segrevanjem in aerosolizacijo tekočine privede do zvišanja zdravju škodljivih kemičnih snovi, to je aldehidov, ki so dražilci dihal. Nekaj raziskav kaže, da imajo arome ob segrevanju in aerosolizaciji tekočine tudi zmožnost spreminjati razpoložljivost in toksičnost nikotina in vlažilcev. Sestavine tekočine lahko reagirajo med seboj in tvorijo nove sestavine, na kar nakazujejo raziskave pri aromah vanilje, jagodičevja in sadja. Kljub že navedenemu pa potencialna toksičnost arom ob vdihavanju in učinki dolgoročne uporabe elektronskih cigaret na zdravje ostajajo v glavnem nepoznani.

Elektronske cigarete se uporabljajo tudi za vdihavanje različnih prepovedanih drog, lahko katerihkoli, najpogosteje pa je to konoplja oziroma njena psihoaktivna učinkovina THC, lahko pa tudi sintetični kanabinoidi (npr. HHC) in tudi CBD.

Elektronske cigarete niso vrsta pomoči pri opuščanju kajenja. Trenutno je na voljo premalo podatkov in kvalitetnih raziskav na to temo za zaključke osnovane na dokazih. Prav tako še niso ustrezno raziskani škodljivi učinki dolgoročne uporabe elektronskih cigaret na zdravje, saj so ti izdelki na voljo še prekratek čas. V svetu po dostopnih podatkih še nikjer elektronske cigarete niso uradno registrirane kot pripomočki za opuščanje kajenja; zaradi vsebnosti škodljivih snovi v aerosolu in neznank glede škodljivih učinkov pri dolgoročni uporabi pri tovrstnih postopkih proizvajalci tudi najverjetneje ne bi uspeli.

Na voljo so številne preizkušene in varne, registrirane in nadzorovane vrste medikamentozne pomoči pri opustitvi kajenja (žvečilke, obliži, inhalatorji, zdravila na recept), ki jih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočamo osebam, ki želijo opustiti kajenje ali druge tobačne in nikotinske izdelke. Le opustitev kateregakoli tobačnega ali izdelka z nikotinom zagotavlja, da posameznik ne bo več izpostavljen različnim škodljivim kemičnim snovem, in bo tako v največji možni meri zaščitil svoje zdravje.

Načini opuščanja so mnogoteri in za različne posameznike različno učinkoviti. Zasvojeni z nikotinom lahko v Sloveniji najdejo več oblik pomoči. Tako so v okviru zdravstvenih domov tako imenovani Zdravstveno-vzgojni centri in Centri za krepitev zdravja, kjer posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo brezplačno podporo pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. Ta pomoč se izvaja lahko kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Zdravljenje zajema svetovanje, kar vključuje osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo, pa tudi svetovanje za farmakološko zdravljenje. Informacije o omenjenih centrih lahko najdete na povezavi: https://www.skupajzazdravje.si/zemljevid/

V okviru NIJZ deluje tudi brezplačna anonimna telefonska številka 080 2777, na kateri lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju oziroma se dogovori za pomoč pri opuščanju preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.

Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na internetu na forumu https://med.over.net/.

Več informacij je na voljo tudi v gradivih, dostopnih na povezavah:

https://www.nijz.si/sl/publikacije/kajenje-skoduje-vasemu-zdravju

https://www.nijz.si/sl/publikacije/izzivi-opuscanja-kajenja

https://www.nijz.si/sl/publikacije/ne-bom-vec-kadil-ne-bom-vec-kadila

Poleg tega so v lekarnah na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja (registrirane, varne, preizkušene in nadzorovane), ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept lahko predpiše osebni zdravnik.

Pri zasvojenem mladoletniku se po pomoč lahko obrnete na strokovnjake v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki se nahajajo v zdravstvenih domovih v različnih krajih Slovenije, več informacij o omenjenih centrih je na voljo na povezavi: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/

Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušene, varne in klinično testirane pripomočke, s strani Agencije za zdravila odobrene nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept. Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki ali nikotinske vrečke, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje.

Elektronske cigarete ogrožajo naše okolje in verjetno predstavljajo še resnejšo grožnjo okolju kot tobačne cigarete. Zanje so značilni intenzivnejši proizvodni procesi in materiali, ki niso biološko razgradljivi in jih ni možno reciklirati. Pri elektronskih cigaretah so mnogi izdelki in vložki s tekočinami namenjeni enkratni uporabi. Izdelki vsebujejo kovinske dele, vezje, baterije in strupene snovi, kot so npr. težke kovine. Tvorijo strupene emisije, ki onesnažujejo okolje. Soli nikotina in težke kovine se izpirajo v zemljo in vodo ali pa jih zaužijejo živali. Proizvajalci potrošnikom večinoma ne dajejo informacij o primernem odstranjevanju odpadkov, povezanih s temi izdelki. Odstranjevanje teh odpadkov na okolju varen in prijazen način postaja vedno večji problem.

Kaj lahko naredi vsak posameznik za zmanjšanje vpliva teh izdelkov na okolje?

• Ozaveščajte o škodljivih vplivih na okolje.
• Ne uporabljajte teh izdelkov oziroma opustite njihovo uporabo za zaščito svojega zdravja in zaščito našega okolja, planeta.
• Podprite ukrepe za odgovornost industrije za škodljive vplive na okolje in odstranjevanje odpadkov.
• Podprite ukrepe v povezavi s prepovedmi teh izdelkov za enkratno uporabo.
• Podprite ukrepe nadzora nad tobakom.