Posledice podnebnih sprememb se lahko vidno odražajo tudi na zdravju, tako da vodijo do smrti in bolezni zaradi čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, neurja in poplave, motnje prehranjevalnih sistemov, povečanje zoonoz in hrane, vode in bolezni, ki jih prenašajo vektorji , in težave z duševnim zdravjem1. WHO ocenjuje, da naj bi podnebne spremembe med letoma 2030 in 2050 v svetu povzročile približno 250.000 dodatnih smrti na leto zaradi podhranjenosti, malarije, driske in toplotnega stresa.
Pred podnebnimi spremembami oz. tveganji ni varen nihče, pa vendar so k večjim tveganjem nagnjeni ljudje v slabšem zdravstvenem stanju, ljudje ki načeloma najmanj prispevajo k njihovim vzrokom in so najmanj sposobni zaščititi sebe in svoje družine (kar pomeni, da imajo nižje dohodke in živijo v razvojno slabšem okolju), kar še posebej velja za starejše prebivalce. Podnebne spremembe namreč spodkopavajo številne družbene dejavnike za dobro zdravje, kot so preživetje, enakost ter dostop do zdravstvenega varstva in struktur socialne podpore.
Največje tveganje za zdravje ljudi v Evropski uniji predstavlja onesnaženost zraka
Najpogostejši viri onesnaževanja zraka so promet, industrija, gospodinjske kurilne naprave in gozdni požari. Z javnozdravstvenega vidika zaskrbljenost povzročajo predvsem naslednja onesnaževala: delci (PM), ogljikov monoksid, ozon, benzen, dušikov in žveplov dioksid. Onesnaženost zunanjega zraka (na prostem) in notranjega zraka (v zaprtih prostorih) vsako leto po vsem svetu povzroči na milijone prezgodnjih smrti, predvsem zaradi povečane umrljivosti zaradi možganske kapi, bolezni srca, kronične obstruktivne pljučne bolezni, pljučnega raka in akutnih okužb dihal.
Slovenija sodi med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženim v Evropi. Kljub temu da je v zadnjih letih opazen trend zmanjševanja onesnaženosti zraka z delci pa občasno, predvsem ob
neugodnih vremenskih razmerah, še vedno izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. Pomemben vpliv na zdravje ljudi ima tudi stopnja onesnaženosti zraka z ozonom v poletnih mesecih. V Sloveniji je onesnaženost zraka z ozonom največja na Primorskem, predvsem zaradi vpliva ugodnih vremenskih razmer in transporta onesnaženega zraka iz Italije.
Dostop do varne oskrbe s pitno vodo in njena kakovost sta se v zadnjem desetletju izboljšali
Voda je izjemnega pomena, je ključni sestavni del okolja in ena najpomembnejših snovi za ohranjanje življenja. Slovenija skrbno pristopa h kakovosti voda preko rednega izvajanja monitoringa kakovosti voda, ki se od leta 2007 izvaja skladno z zahtevami Vodne direktive.
V letu 2020 se je 94 % prebivalcev Slovenije oskrbovalo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, kjer se je izvajal monitoring pitne vode na mestu uporabe (pipa uporabnika). Kakovost pitne vode je praviloma zdravstveno ustrezna na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev. Kakovost pitne vode ni bila znana za 6 % prebivalcev. Gre za sisteme za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb, npr. lastna oskrba, samooskrba (kapnice). Dostopnost varne oskrbe s pitno vodo in kakovost pitne vode sta se v obdobju 2011–2020 nekoliko izboljšali.
Hrup
Hrup je neželen zvok. V naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Pri preveliki izpostavljenosti ima na zdravje ljudi lahko naslednje negativne učinke: poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje. Več na naslednji povezavi.
Naraščanje števila prebivalcev
V Sloveniji število prebivalcev od leta 1955 počasi narašča (od leta 1955 je naraslo za 36,9 %) predvsem na račun priseljevanja, saj je število živorojenih otrok v celotnem obdobju upadalo (57,9 %). Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo v Sloveniji, tako kot v drugih evropskih državah, višje pri ženskah kot pri moških. V letu 2019 še vedno beležimo daljšanje pričakovanega trajanja življenja moških in žensk, ki pa se upočasnjuje. Število pričakovanih zdravih let življenja ob rojstvu je v primerjavi z letom 2018 poraslo tako pri moški kot pri ženskah; v letu 2019 je pri moških znašalo 60,8 let in pri ženskah 61,2 let. Več na naslednji povezavi.
Poznavanje demografije ima pomembno vlogo, pri čemer visoko rastoči demografski trendi ne obetajo nič dobrega – vpliv na okolje tudi pri starejših odraslih. V nadaljevanju to pomeni naslednje: več starejših, večja poraba energije (zlasti v gospodinjstvih, več ogrevanja v zimskih mesecih/hlajenje v poletnih), pojavi ekstremnih vremenskih razmer (starejši jih bolj občutijo kot mlajši; imajo lahko težave pri jemanju zdravil, slabšo sposobnost telesa za termo regulacijo, povečana je možnost vročinskega udara …), itd.
Pomembno je ohranjati zdrav planet
Z zmanjšanjem okolijskih dejavnikov tveganja za zdravje (emisij, onesnaževanja zraka, zmanjšanje hrupa izboljšanje kakovosti voda, ustrezno urbanistično načrtovanje, ustrezna infrastruktura itd.) izboljšujemo kakovost življenja, tudi starejših odraslih.
Zavedanje, koliko bolezni in slabega zdravja je mogoče pripisati spremenljivim okoljskim tveganjem, lahko prispeva k prepoznavanju priložnosti za preprečevanje slabih vplivov in bi moralo dati zagon svetovnim prizadevanjem za spodbujanje učinkovitih preventivnih ukrepov z razpoložljivimi politikami, strategijami, intervencijami, tehnologijami in znanjem.