Zadušitve majhnih otrok s hrano

Nevarna so trda, okrogla/ovalna in lepljiva živila

Otrokom do 3. leta starosti ne dajemo jesti živil, ki so nevarna za zadušitev, kot so koščki trdega sadja ali surove zelenjave, koščki mesa, sira ipd., katerih premer je manjši od 3 cm. Prav tako so nevarni češnjev paradižnik, jagode grozdja, trdi ali gumijasti bonboni, pokovka, oreščki, arašidovo maslo ipd., ki jih je težko pogoltniti ali pa imajo podobno velikost in obliko kot otrokova dihalna pot, zaradi česar hitro zaprejo grlo ali sapnik. Še posebej arašidi zelo radi zdrsnejo v grlo, potujejo po sapniku in obstanejo v pljučih, zato jih ne ponujamo otrokom, mlajšim od 5 let.

Tudi starejše otroke poučimo, da dojenčku/malčku ne smejo dajati nobene hrane brez našega dovoljenja.

Hrano pripravimo z mislijo na varnost otroka

Pri zdravih donošenih dojenčkih se začne trdno hrano uvajati okoli šestega meseca starosti. Preden jo ponudimo otroku, jo ustrezno pripravimo, da preprečimo zadušitev:

• Surovo zelenjavo in trdo sadje, kot sta korenje, jabolko ipd., naribamo ali na drobno narežemo.
• Sadju odstranimo peške in koščice.
• Jagode grozdja in češnjev paradižnik narežemo na četrtine.
• Meso narežemo na drobne koščke.
• Živila z vlaknatimi ali žilavimi sestavinami, kot sta zelena ali ananas, narežemo na drobne koščke.
• Arašidovo maslo na tanko namažemo na koščke neslanih krekerjev (ne na mehek kruh).
• Ribe postrežemo brez kosti ali pa jim pred serviranjem kosti odstranimo.
• Izogibamo se prigrizkom na zobotrebcih in nabodalih.

Otroke je treba med hranjenjem ves čas nadzorovati

Otroka nikoli ne hranimo, ko leži v otroškem ležalniku. Pri hranjenju po žlički je najbolje, da otrok sedi v našem naročju. Tako mu lahko hitro pomagamo, če se mu hrana zaleti in se začne dušiti. Šele ko otrok sedi samostojno in zna jesti trdno hrano, lahko začnemo uporabljati tudi stolček za hranjenje.

Otroka v stolčku za hranjenje vedno pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Spodnji trije pasovi okrog pasu in med nogami naj se čvrsto prilegajo telesu, ramenski pasovi pa naj bodo dovolj ohlapni, da se otrok lahko obrača, lovi ravnotežje in vzdržuje pokončni položaj, vendar preprečujejo, da bi na stolčku vstajal. Pri tem ga nikoli ne pustimo brez nadzora odrasle osebe, čeprav je pripet z varnostnimi pasovi. Odrasla oseba bo otroku lahko takoj nudila prvo pomoč, če bi se začel dušiti.

Ne dovolimo, da otrok med jedjo govori, se smeji ali teka okrog s polnimi usti hrane, saj v takih primerih zgodi največ zadušitev. Prav tako otroka, ki je razburjen in joka, ne silimo jesti.

Med vožnjo v avtomobilu otroku ne dajemo hrane. Nenadno zaviranje, vožnja čez luknje ali oster zavoj lahko povzročijo, da se otroku zaleti košček hrane in se začne dušiti, mi pa mu morda ne bomo mogli takoj pomagati, če vozimo.

Udeležimo se tečajev prve pomoči, kjer se bomo naučili tehnik, s katerimi lahko rešimo življenje svojemu otroku.