Varnost pred požarom doma

Javljalniki dima nam lahko rešijo življenje

Na začetek požara v stanovanju nas zgodaj opozorijo javljalniki dima, ki se sprožijo ob dimu, plamenu ali toploti, ki se sproščajo v požaru. Namestimo jih na hodnik v bližino spalnic ali prostora, kjer nekdo spi, in v vsako nadstropje večnadstropne hiše. To podvoji možnosti, da se bomo ob sprožitvi zvočnega alarma javljalnika iz stavbe uspeli rešiti živi, če pride do požara ponoči.

Če imamo doma kurišče ali gorilno napravo, potem namestimo tudi javljalnike ogljikovega monoksida (CO) v prostorih, kjer se nahaja kurišče ali gorilna naprava, in tam, kjer se dlje časa zadržujemo (spalnice, kuhinja, dnevna soba).

Več o uporabi javljalnikov CO – link Zastrupitve s CO

Pri namestitvi, uporabi in vzdrževanju javljalnikov dosledno upoštevamo navodila proizvajalca. Njihovo delovanje preverimo vsak mesec tako, da pritisnemo na testni gumb. Baterije v javljalniku zamenjamo po navodilih proizvajalca ali ko nas zvočni alarm opozori, da so prazne. Najbolje je uporabljati javljalnike na baterije z dolgo življenjsko dobo, drugače pa je treba baterije zamenjati vsaj enkrat na leto. Da ne pozabimo, to naredimo vsako jesen, hkrati ko premaknemo uro na zimski čas. Tudi javljalniki imajo omejen rok uporabe. Po kolikšnem času jih je treba nadomestiti z novimi, je navedeno v navodilih proizvajalca.

Če javljalniki dima ali CO niso pravilno nameščeni ali vzdrževani, ne bodo pravilno delovali in nam bodo dajali lažen občutek varnosti.

Nevarnost za nastanek požara doma lahko zmanjšamo

V kuhinji

Med kuhanjem se ne ukvarjamo z drugimi opravili, ki nam odvračajo pozornost. Vroče pečice in kuhalnih plošč ne puščamo brez nadzora odrasle osebe.

Če se olje v ponvi preveč segreje ali celo zagori, ne smemo prilivati vode. Ponev takoj pokrijemo s pokrovko in jo pustimo pokrito, kuhalno ploščo pa izklopimo.

Predmetov, ki se lahko vnamejo, kot so kuhinjske krpe, papirnate brisače, plastične škatle, lesene žlice ipd., ne puščamo v bližini kuhalnih plošč, še posebej če delujejo na plin.

Kuhinjsko napo redno čistimo, da odstranimo maščobo, ki se nabira na filtrih. Če filtri ne zadržujejo maščobe, se le-ta nabira na ventilatorju, kar lahko povzroči požar.

Male gospodinjske aparate, kot so opekači, grelniki vode, kuhalni lonci ipd., izklopimo, ko jih ne uporabljamo. Če smo odsotni dalj časa, jih izklopimo tudi iz električnega omrežja.

Sveče

Sveče so eden najpogostejših vzrokov za požare v gospodinjstvu, zato razmislimo o uporabi sveč brez plamena, ki delujejo na baterije.

Če uporabljamo običajne sveče, jih namestimo na podstavke, izdelane iz negorljivih materialov, ki se ne prevrnejo zlahka. Goreče sveče postavimo na tak prostor, kjer niso dosegljive otrokom ali hišnim ljubljenčkom, in so vsaj 30 cm oddaljene od zaves, časopisov in drugih stvari, ki bi lahko zagorele.

Gorečih sveč ne puščamo brez nadzora odrasle osebe niti za kratek čas. Preden zapustimo prostor, vse sveče ugasnemo.

Vžigalniki in vžigalice

Vžigalnike in vžigalice hranimo zunaj dosega otrok tako, da jih otrok ne vidi in mu niso dostopne. Otroke poučimo, naj nam takoj povedo, če morda naletijo na pozabljen vžigalnik ali vžigalice.

Za odlaganje cigaretnih ogorkov in pepela uporabimo pepelnike iz negorljivih snovi. Pepel in ogorke zavržemo v smeti šele, ko so popolnoma ohlajeni, ali pa jih prej navlažimo. Nikakor ne kadimo v postelji.

Baterije

Litij-ionske baterije se nahajajo v mobilnih telefonih, prenosnih in tabličnih računalnikih, električnih skirojih ipd. Tovrstne naprave shranjujemo na sobni temperaturi, zaščitene pred mehanskimi poškodbami in vremenskimi vplivi ter stran od gorljivih in vnetljivih predmetov.

Pri polnjenju vedno uporabljamo polnilni kabel, ki ga priloži proizvajalec. Naprava in polnilnik med polnjenjem ne smeta biti v bližini ali založena s predmeti, ki lahko zagorijo.

Naprav ne polnimo ponoči. Polnimo jih le, ko smo prisotni v prostoru in jih med polnjenjem večkrat preverimo.

Kamin

Pred začetkom kurilne sezone naj strokovnjak pregleda in očisti dimnik ter kurišče kamina, s čimer bo zagotovljena njegova varna uporaba.

Preden zakurimo kamin, moramo premakniti vse gorljive predmete najmanj en meter stran od kamina.

V kaminu ne kurimo svežih smrekovih vej ali papirja, saj ob stiku z ognjem povzročijo oblak isker, ki se lahko razširijo v bivalni prostor in povzročijo požar.

Preden gremo spat ali se odpravimo od doma, se prepričamo, da je ogenj v kaminu ugasnil.

Pripravimo se na morebitni požar

V stanovanju je priporočljivo imeti ročni gasilni aparat – gasilnik. Namestimo ga v kuhinji, v nadstropju hiše, kurilnici, garaži in delavnici. Gasilnik naj bo na vidnem in dostopnem mestu v bližini vrat, vendar zunaj dosega otrok ter stran od peči in ogrevalnih naprav. Z gasilnikom gasimo požar le, če je v začetni fazi in če gašenje za nas ne predstavlja nevarnosti. Gasilnike je treba pregledovati in vzdrževati v predpisanih rokih.

Pripravimo načrt za reševanje in ga vadimo z družino. Narišemo enostaven načrt svojega doma, na katerem predvidimo vsaj dva izhoda v sili iz vsake sobe.

V družini se dogovorimo, kdo od odraslih bo poskrbel za posameznega otroka in kje se bomo zbrali zunaj doma, npr. pri drevesu, ob ograji, na vogalu ulice ipd. Starejše otroke poučimo, da zvočni alarm za požar pomeni, da je treba takoj oditi iz stavbe na dogovorjeno mesto.

To je tudi priložnost, da starejšim otrokom razložimo, kako je treba pravilno ravnati, če bi njihova obleka začela goreti in vadimo z njimi:

1. Ustavi se in pokliči pomoč! Tek razpihuje plamene in povzroči, da je gorenje še močnejše.
2. Vrzi se na tla in si pokrij obraz!
3. Povaljaj se spredaj in zadaj, da pogasiš gorečo obleko!
4. Opekline hladimo s čisto mrzlo vodo vsaj 20 minut. Če so opekline obsežne ali globoke, je potreben pregled pri zdravniku.

Kaj naredimo ob požaru?

Če pride do požara, čim prej zapustimo stavbo.

Preden odpremo vrata, s hrbtno stranjo roke preverimo vrata, kljuko in režo okrog vrat. Če so topla ali če se pod vrati vali dim, jih ne odpiramo, temveč uporabimo drug izhod.

Če do izhoda lahko pridemo le skozi območje dima, se plazimo po tleh ob steni, ker je čistejši zrak vedno pri tleh. Ko zapustimo prostor, za seboj zapremo vrata, da preprečimo širjenje požara. Za reševanje iz večstanovanjske stavbe nikoli ne uporabimo dvigala, temveč se umaknemo po stopnicah.

Na dogovorjenem mestu zunaj stavbe preverimo, ali smo zbrani vsi člani družine. Ko smo enkrat zunaj, tam tudi ostanemo. Šele ko smo zunaj na varnem, telefoniramo z mobilnega telefona ali od soseda v drugi stavbi na številko za klic v sili 112. Če koga pogrešamo, to takoj povemo gasilcem.

Če zaradi ognja ostanemo ujeti v enem od prostorov, zapremo vsa vrata. Pod vrata zatlačimo brisače ali oblačila, da preprečimo vdiranje dima v prostor. Nos in usta prekrijemo z vlažno krpo, da zaščitimo pljuča pred dimom. Če nimamo telefona, počakamo ob oknu in mahamo na pomoč s svetlo krpo ali s svetilko.