Skakanje v vodo

Nikoli ne plavamo ali skačemo v vodo sami. Z nami naj bo prijatelj, če v bližini ni usposobljenega reševalca iz vode.

Alkohol je glavni dejavnik tveganja za resne poškodbe pri skoku v vodo. Ne pijemo alkohola pred plavanjem, skakanjem v vodo ali kadar nadzorujemo otroke.

Preverimo globino vode

Pred skokom v vodo preverimo, ali je voda dovolj globoka in kakšno je dno na mestu, kjer bomo skakali, npr. da pod gladino ni skal, vej, drevesnih debel ali drugih naplavin, v katere bi lahko ob skoku zadeli. Skačemo samo v vodo, ki je dovolj globoka za našo višino, težo in raven znanja skakanja. Po priporočilih naj bo voda za skakanje globoka vsaj dvakrat toliko, kot je visoka oseba, ki skače. 

Zaradi varnosti naj bo prvi skok v vodo vedno na noge. V motni vodi je namreč nevarno, da ob skoku na glavo udarimo ob dno in si poškodujemo hrbtenico in živčno tkivo hrbtenjače. Posledica take poškodbe je ohromelost udov in telesa od mesta poškodbe navzdol. 

Na bazenu skačemo le v globokem delu bazena, kjer je to dovoljeno. Ne skačemo z lestev, toboganov ali druge opreme za bazen. Prav tako ne skačemo v montažne nadzemne bazene, ker niso zasnovani za take aktivnosti. 

Otrokom razložimo, da se je treba skakanja v vodo na glavo naučiti, pri čemer roki vedno iztegnemo naprej. 

Tehnika površinskega skakanja v vodo zmanjša tveganje za poškodbe

• Če skačemo v vodo na glavo, se je treba izogibati globokim potopom in skočiti čim bolj površinsko. To naredimo tako, da ob skoku z iztegnjenimi rokami pred seboj plitko vstopimo v vodo in takoj zavijemo proti površju, ker s tem zmanjšamo globino potopa. 
• V vodo skočimo z majhne višine tako, da z iztegnjenimi rokami vstopimo v vodo vsaj 3 metre stran od mesta skoka na robu bazena ali obale, ker tudi s tem zmanjšamo globino potopa. 
• Med skokom imamo dlani skupaj, roke pa iztegnjene nad glavo, da zaščitimo glavo in vrat pred udarcem, če bi trčili ob dno.

Povezane teme

Plavanje

Utopitve

Čolnarjenje in jadranje