Padci otrok s pohištva in po stopnicah

Z odraščanjem otrok se spreminjajo njihove aktivnosti in kje padejo:

• dojenčki in mlajši malčki običajno padejo doma s postelje, previjalne mize, stolčka za hranjenje ali po stopnicah;
• starejši malčki padejo pogosto tudi na ravnem med hojo in tekom po hiši;
• otroci med 5. in 9. letom starosti pa padejo še na otroškem igrišču.

Padec s previjalne mize

Med previjanjem na previjalni mizi, postelji ali kavču je treba imeti otroka ves čas pod nadzorom in ga držati z roko, čeprav se trenutno še ne obrača sam.

Ob nakupu izberemo previjalno mizo s širokim podnožjem, ki zagotavlja stabilnost, površina za previjanje pa mora imeti dvignjene robove na treh stranicah, ki preprečujejo padec otroka. Nekatere previjalne mize imajo tudi varnostni pas, s katerim otroka lahko pripnemo. Čeprav je otrok pripet z varnostnim pasom, ga nikoli ne pustimo brez nadzora odrasle osebe. Zgodilo se je že, da je dojenček zaradi svojega gibanja v nekaj minutah zdrsnil izpod varnostnega pasu in padel s previjalne mize.

Otroka lahko previjamo tudi na tleh na brisači in na tak način preprečimo padec z višine.

Že pred previjanjem si na doseg roke pripravimo vse, kar potrebujemo, vendar zunaj otrokovega dosega. Včasih se zgodi, da bi morali med previjanjem nujno za trenutek oditi iz sobe, da bi se oglasili na klicanje drugega otroka, hišni zvonec ipd. V takem primeru vzamemo dojenčka s seboj, vendar bodimo pazljivi, če je moker, ker nam lahko zdrsne iz rok, ko ga prenašamo.

Padec iz otroške posteljice

Dojenček naj vedno spi v svoji posteljici. Otroška posteljica mora biti dovolj globoka, da otrok ne more sam splezati ven. Najkasneje takrat, ko se začne dvigovati na roke in kolena ali je že star 5 mesecev, prestavimo dno na najnižji položaj tako, da je posteljica globoka najmanj 50 cm.

Posteljna ograja mora imeti navpične letvice z razmikom od 4,5 do 6,0 cm in biti brez možnosti za dviganje in spuščanje stranic. Na stranicah posteljice ne uporabljamo mehkih zaščitnih blazin, iz posteljice pa odstranimo vse velike igrače, saj se otrok lahko povzpne nanje in pade iz posteljice.

Ko otrok zraste v višino 90 cm (med 2. in 3. letom starosti) je čas, da ga preselimo v večjo otroško posteljo. Če imamo pograd, naj otroci, mlajši od 6 let, spijo na spodnji postelji pograda, ker se med spanjem precej premikajo po postelji in večkrat padejo z nje.

Padec z otroškega ležalnika

Največ poškodb se zgodi, ko ležalnik skupaj z otrokom pade z dvignjene površine. Zato nikoli ne postavljamo ležalnika na mizo, kuhinjski pult ali sedežno garnituro, ker se zaradi gibanja otroka v njem lahko premakne do roba in skupaj z otrokom pade na tla. Prav tako ležalnika ne uporabljamo na mehkih površinah, kot so postelja, kavč, vzglavnik, blazina, ker se ležalnik lahko prevrne, otrok pa se na mehki površini zaduši. Najbolje je, da otroški ležalnik uporabljamo le na tleh.

Otrok naj bo v ležalniku vedno pod nadzorom odrasle osebe in pripet s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Pasovi okrog pasu in med nogami preprečujejo, da bi otrok zdrsnil z ležalnika navzdol, ramenski pasovi pa preprečujejo, da bi se odrival navzgor in padel z njega. Če otrok v ležalniku zaspi, spečega takoj premestimo v posteljico.

Padec s stolčka za hranjenje

Večina poškodb otrok, povezanih s stolčkom za hranjenje, je posledica padcev, ker otrok ni bil pripet ali ni bil pravilno pripet z varnostnimi pasovi, in ni bil pod nadzorom odrasle osebe. Otroka zato vsakič, ko je nameščen v stolčku za hranjenje, pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in mu prilagodimo dolžino varnostnih pasov. Spodnji trije pasovi okrog pasu in med nogami preprečujejo, da bi zdrsnil s stolčka, ramenski pasovi pa preprečujejo, da bi v stolčku vstajal. Nameščena pomična mizica ne zagotavlja varnosti otroka v sedežu in ne nadomešča pripenjanja z varnostnimi pasovi.

Otroka nikoli ne pustimo v stolčku brez nadzora odrasle osebe, čeprav je pripet z varnostnimi pasovi. Vedno mu pomagajmo, da se usede, saj se stolček lahko prevrne, tudi ko otrok skuša splezati nanj. Ne dovolimo, da bi starejši otrok plezal po stolčku medtem, ko v njem sedi malček, ker se stolček lahko prevrne.

Stolček za hranjenje postavimo stran od vrat, mize, stene ali druge površine, ker bi se otrok lahko z nogami odrinil od mize in se skupaj s stolčkom prevrnil. Prav tako stolčka ne postavljamo na neravno, mehko ali nestabilno podlago.

Padec s pograda

Za otroke, mlajše od 6 let, spanje na zgornji postelji pograda ni varno. Med spanjem lahko padejo s postelje, z uporabo zgornje postelje pograda pa so povezana tudi druga tveganja, npr. otrok lahko pade z lestve ali se z glavo zagozdi v odprtini med dvema prečkama lestve ali v odprtini med varnostno ograjico in vzmetnico ter se zadavi.

Varnostni standardi za pograd so namreč določeni na osnovi povprečnih meritev telesa šestletnih otrok, zato so razmiki med letvicami varnostne ograjice, vrzel okrog vzmetnice ter med ograjico in vzmetnico taki, da za otroke, starejše od 6 let, ni nevarnosti za zadavljenje, medtem ko za mlajše otroke ta nevarnost obstaja.

Majhni otroci naj bodo v sobi s pogradom le pod nadzorom odrasle osebe, ker pogosto skušajo splezati na pograd in padejo z lestve. Če je lestev na pogradu snemljiva, jo lahko čez dan tudi odstranimo, da ne bi otroci plezali po njej.

Padec po stopnicah

Ograjice za stopnice preprečujejo padec majhnega otroka po stopnicah, zato vedno namestimo eno ograjico na vrhu in drugo na dnu stopnic. Ograjica mora imeti navpične letvice z razmikom, ki ne sme biti večji od 6,5 cm, drugače se lahko otrokova glava zagozdi mednje in pride do zadavitve.

Na vrhu stopnic moramo uporabljati ograjico, ki se montira z vijačenjem v steno. Ograjico montiramo tako, da je njen spodnji rob od 2,5 do 5,0 cm nad tlemi, da otrok ne more zdrsniti v odprtino med ograjico in tlemi ter se zagozditi. Ograjico, ki se namesti z mehanizmom na podtlak in brez vijačenja v steno, uporabljamo le na dnu stopnic, ker lahko popusti pod težo otroka. Mehanizma za pričvrstitev in za zapiranje morata biti na zunanji strani ograjice, tako da otrok ne more stopiti nanju in splezati čez.

Ko otrokova brada doseže vrh ograjice ali je otrok star 2 leti, ograjica za stopnice ni več učinkovita. Starejši/večji otrok lahko ograjico prepleza ali jo prevrne in se poškoduje.

Ko je otrok doma, preverimo, ali so vse ograjice zaprte. Hkrati preverimo tudi, ali so še vedno dobro pričvrščene in mehanizem za zapiranje deluje. Zgodilo se je že, da je ograjica popustila pod težo otroka, ki je posledično padel po stopnicah.

Pri hoji po stopnicah majhnega otroka vedno držimo za roko, z drugo pa naj se sam drži za držalo stopniščne ograje, ki mora segati od prve do zadnje stopnice.

Padec na ravnem

Majhni otroci najpogosteje padejo na ravnem, ko se spotaknejo, zapletejo ali jim spodrsne, vendar poškodbe običajno niso resne. Izjema so padci, pri katerih otrok ob padcu zadene steklena vrata ali steklene površine pohištva, saj se lahko nevarno poreže s kosi razbitega stekla. Za večje steklene površine se zato priporoča uporaba kaljenega stekla, na manjše površine pa nalepimo varnostno plastično folijo, ki preprečuje, da bi se razbito steklo razletelo na kose, in porezalo otroka.

Otrok se lahko ob padcu poškoduje tudi zaradi udarca ob trde igrače, ki so raztresene po tleh, ali ob oster rob/vogal na pohištvu. Zato igrače sproti pospravljamo s površin, kjer največ hodimo, vogale radiatorjev in nizkega pohištva pa zaščitimo z zaščitnimi vogalniki iz silikona.

POVEZANE TEME

Otroško igrišče

Trampolin