Otroka vedno vozimo pripetega v varnostnem sedežu. Ob hitrem zaviranju ali prometni nezgodi pravilna uporaba otroškega varnostnega sedeža zmanjša tveganje za smrt ali resne poškodbe otrok za 60 % do 76 %. Zato otroka nikoli ne držimo v naročju, tudi na najkrajših vožnjah ne, ker ga ob trku lahko vrže v vetrobransko steklo ali celo iz vozila.
Otrok, ki je manjši od 140 cm ali lažji od 36 kg, mora biti nameščen v varnostnem sedežu, ki ustreza njegovi višini, teži in starosti. V sedežu ga pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in pazimo, da trakovi niso zviti in se otroku tesno prilegajo. Dolžino in višino trakov varnostnega pasu prilagodimo otroku tako, da sta odprtini, skozi kateri potekata naramna trakova pasu, v višini otrokovih ramen. Med pasom in otrokovo ključnico naj bo največ za prst prostora, zato v hladnih dneh otroku slečemo vrhnja debela oblačila in ga šele potem pripnemo z varnostnimi pasovi ter pokrijemo z oblačilom ali odejico. Če je otrok oblečen v debela oblačila ali je v zimski spalni vreči ali če pustimo trakove varnostnega pasu pripete preveč ohlapno, otrok v sedežu preveč zaniha med naglim zaviranjem ali trkom, kar lahko povzroči nepotrebne poškodbe.
Vožnja novorojenčka (v prvem mesecu starosti) naj traja do največ 30 minut, pri starejšem dojenčku pa do 60 minut.
Priporoča se, da se otroci, mlajši od 13 let, vedno vozijo na zadnjem sedežu vozila. To še posebej velja za mlajše otroke, ki so telesno manj razviti in zato bolj izpostavljeni tveganju za resne poškodbe ob trku. Varnostni sedež i-Size pritrdimo s sistemom Isofix na srednji sedež zadnje klopi avtomobila, če ima naš avtomobil tam vgrajeno sidrišče Isofix. Sicer pa ga pritrdimo na levi ali desni sedež zadnje klopi. Izjemoma se priporoča pritrditev varnostnega sedeža za dojenčke, ki je obrnjen nasprotno od smeri vožnje, spredaj na sovoznikovem sedežu, npr. kadar je otrok nemiren, v avtomobilu pa smo sami in nimamo spremljevalca, ki bi ga opazoval na zadnji klopi. V takem primeru moramo zračne blazine na sovoznikovi strani tehnično izklopiti skladno z navodili proizvajalca.
Kadar moramo prepeljati več otrok in so vsi zadnji sedeži v avtomobilu zasedeni, lahko najstarejšega otroka v varnostnem sedežu, obrnjenem v smer vožnje, namestimo na sprednji, sovoznikov sedež, če ima naš avtomobil tam vgrajeno sidrišče Isofix. V takem primeru zračne blazine na sovoznikovi strani ni treba izklopiti, pač pa moramo sovoznikov sedež potisniti čisto nazaj. Zračne blazine so namenjene zaščiti odraslih potnikov in starejših otrok, mlajše pa lahko resno poškodujejo.
Otroka nikoli ne pustimo v avtomobilu brez nadzora odrasle osebe. Ko zapustimo vozilo, s seboj vzamemo vse otroke, tudi spečega dojenčka. Otroci so že utrpeli resne poškodbe in celo umrli zaradi vročine ali mraza, ko so jih odrasli pustili same v vročih ali mrzlih avtomobilih. Poleg tega lahko otrok potisne glavo skozi okno avtomobila in se hkrati z roko nasloni na stikalo za električni pomik stekel, kar lahko povzroči stisnjenje vratu in zadavitev otroka.
Pred vožnjo vsakič preverimo, da so vrata ob otrokovem sedežu zaklenjena in jih ni možno odpreti z notranje strani. Ko otroka nameščamo v ali jemljemo iz avtomobila, naj bo vozilo parkirano ob robu ceste tako, da stojimo na površini za pešce in ne na cestišču.
Od septembra 2024 lahko v državah EU kupimo le otroške varnostne sedeže, ki so izdelani skladno z novim varnostnim standardom ECE R129 i-Size, medtem ko sedeži po standardu ECE 44/04 niso več v prodaji.
Varnostni standard ECE R129 i-Size zagotavlja boljšo varnost otrok v avtomobilu:
Otroški varnostni sedeži i-Size so razvrščeni glede na telesno višino otroka, npr. 40–75 cm, 40–87 cm, 40-105 cm, 61-105 cm, 76–105 cm, 100–150 cm. Starši običajno bolje poznamo višino svojega otroka kot njegovo težo, kar nam olajša oceno, ali je sedež primeren za našega otroka in kdaj je sedež treba zamenjati za večjega. Za vsak sedež velja tudi največja dovoljena teža otroka, ki jo je treba upoštevati.
Vsi sedeži i-Size se uporabljajo le s sistemom Isofix, kar zmanjša bočno nihanje sedeža in otroka v njem.
Sedeži i-Size so obvezno testirani z dodatnimi testi za bočne trke, kar zagotavlja boljšo zaščito otrokove glave in vratu. Testi vključujejo tudi uporabo napredne Q-lutke, ki ima več testnih senzorjev za oceno vpliva bočnega trka na lutko kot pri starem standardu ECE 44/04.
Sedeži i-Size omogočajo vožnjo otroka do najmanj 15. meseca starosti v smeri, nasprotni od smeri vožnje. Majhen otrok ima nesorazmerno veliko in težko glavo, zato bi ob trku lahko prišlo do hudih poškodb vratnih vretenc, če bi bil otrok v sedežu obrnjen v smer vožnje. V avtomobilu je za otroka najvarneje, če se vozi s hrbtom obrnjen v smer vožnje, zato uporabljamo tovrsten sedež čim dlje oz. dokler otrok še ustreza omejitvam višine in teže za sedež.
Otroški varnostni sedež i-Size (40-75 cm) za dojenčke (0-12 mesecev) mora biti v avtomobilu nameščen tako, da je dojenček v njem s hrbtom obrnjen v smer vožnje. Pravilen naklon hrbtišča sedeža je pod kotom 45°, tako da se otroku glavica ne zvrača naprej na prsni koš in ne pride do težav pri dihanju. Če se otrok z nogami dotika hrbtnega dela avtomobilskega sedeža, to samo po sebi ne pomeni, da je sedež prerasel.
Otroški varnostni sedež za dojenčke moramo zamenjati: ko je otrok višji ali težji od največje dovoljene telesne višine oz. teže za sedež; ali ko je vrh otrokove glave dosegel zgornji rob školjke sedeža; ali ko je bil sedež udeležen v prometni nezgodi.
Otroški varnostni sedež za malčke moramo zamenjati: ko je otrok višji ali težji od največje dovoljene telesne višine oz. teže za sedež; ko so otrokova ramena višje kot najvišji odprtini, skozi kateri potekata naramna trakova varnostnega pasu na sedežu; če je bil sedež udeležen v prometni nezgodi.
Otroški varnostni sedež i-Size za starejše otroke (100-150 cm) (jahač) je namenjen za prevoz otrok, ki prerastejo sedež za malčke, kar se zgodi običajno med 3. in 4. letom starosti. Otrok ga mora uporabljati toliko časa, da doseže 140 cm telesne višine ali 36 kg telesne teže. Otroci so v sedežu jahaču veliko bolje zaščiteni, kot če bi uporabljali samo 3-točkovni varnostni pas, ki je vgrajen v avtomobilu.
Sedež jahač je v avtomobilu nameščen s sistemom Isofix tako, da je otrok v njem obrnjen v smer vožnje. Sedež ima obvezno hrbtno naslonjalo, ki naj bo premakljivo, da se lahko spreminja po višini, in naj ima vodila za varnostni pas. S pomočjo sedeža jahača otrok doseže enako višino v sedečem položaju, kot jo imajo odrasli, in zato lahko pravilno uporablja običajni 3-točkovni varnostni pas, ki je vgrajen v avtomobilu. Otrok naj bo pripet z varnostnim pasom tako, da je pas poravnan in se tesno prilega otrokovemu telesu. Pri tem mora zgornji (ramenski) trak 3-točkovnega varnostnega pasu potekati skozi vodilo na jahaču, po sredini otrokove rame in čez prsni koš, spodnji (medenični) trak pasu pa preko otrokove medenice (ne preko trebuha) in pod obema rogljema jahača.
Varnostni sedeži i-Size zagotavljajo boljšo varnost otrok v primerjavi s sedeži, izdelanimi po starem standardu ECE 44/04. Če imamo doma katerega od sedežev, izdelanega po standardu ECE 44/04, ga še vedno lahko uporabljamo, če ni starejši od 5 let, ni bil udeležen v prometni nezgodi in je dobro ohranjen. Uporaba sedeža, ki je starejši od 5 let, se ne priporoča, ker je ogrodje sedeža izdelano iz umetnih materialov, ki s staranjem izgubljajo prožnost in trdnost, zato ne zagotavlja več ustrezne varnosti otroka.
Skladno z veljavno zakonodajo mora otrok uporabljati varnostni sedež vsaj toliko časa, da doseže 140 cm telesne višine ali 36 kg telesne teže, kar je okrog 10. leta starosti, lahko pa tudi dlje. Varnostni pasovi v avtomobilu so zasnovani za odrasle osebe, zato je pomembno, da najprej v 5 korakih preverimo, kje otroku potekata ramenski in medenični trak varnostnega pasu. Otrok lahko namesto sedeža jahača začne uporabljati samo varnostni pas, kadar:
Če se medenični in ramenski trak avtomobilskega varnostnega pasu ne prilegata pravilno, mora otrok še nekaj časa uporabljati sedež jahač.
Uporabljamo le dodatne izdelke, ki so priloženi novemu otroškemu sedežu.
Vsi drugi izdelki za sedež namreč niso bili preizkušeni v testnih trkih skupaj z varnostnim sedežem in bi lahko prispevali k poškodbam otroka v primeru nenadnega zaustavljanja ali trka. Nekaj primerov takih izdelkov: zimske spalne vreče, blazinice ali sponke za prilagoditev varnostnih pasov, potovalne mizice ali pladnji, ki se pritrdijo na sedež, zaščitne blazinice za varnostne pasove, oporne blazine za vrat ipd.
Otroci med potovanjem pogosto zaspijo v svojih sedežih, vendar so varnostni sedeži zasnovani samo za varen prevoz otrok v vozilu in jih ne smemo uporabljati namesto posteljice. Takoj ko pridemo domov, otroka iz sedeža premestimo v posteljico.
Novorojenčki imajo lahko v varnostnem sedežu težave z dihanjem, ker še nimajo dovolj moči v vratu, da bi držali glavo pokonci. Zato naj ima sedež, ki je obrnjen nasprotno od smeri vožnje, naklon hrbtišča pod kotom 45°. Omejimo tudi trajanje vožnje z novorojenčkom na največ 30 minut, med potovanjem večkrat preverimo, da je otrok v sedežu pravilno nameščen in da diha brez težav. Ko dojenček dopolni en mesec starosti, se tveganje za težave z dihanjem precej zmanjša, vendar je treba biti še vedno previden. Otroka v sedežu ves čas spremljamo in se med daljšimi vožnjami večkrat ustavimo.
V sedežu za dojenčke lahko otroka tudi prenašamo, vendar sedež zunaj vozila uporabljamo le za kratek čas, otroka pa ne puščamo samega. Otrok mora biti v sedežu pripet z varnostnimi pasovi, sedež pa postavimo na tla namesto na stol ali mizo. S tem zmanjšamo tveganje, da bi nam otrok skupaj s sedežem padel na tla in se poškodoval.
Za prevoz nedonošenčkov in majhnih novorojenčkov je treba izbrati najprimernejši otroški varnostni sedež ali prenosno košaro za dojenčke. O izbiri in uporabi varnostnega sedeža ali prenosne košare se posvetujemo z zdravnikom v porodnišnici, ki nam bo svetoval na osnovi ocene srčno-dihalne stabilnosti otroka v varnostnem sedežu.
Če nam zdravnik svetuje, naj za prevoz svojega nedonošenčka ali majhnega novorojenčka uporabljamo otroški varnostni sedež, ga moramo nastaviti v ležeči položaj. V sedežu mora biti novorojenček nameščen tako, da ima čim bolj raven hrbet. Če je potrebno, z dodatnimi blazinicami na levi in desni strani zaščitimo njegovo glavo pred bočnim nihanjem. Tudi ob vsako stran telesa lahko pod komolce in ob medenici položimo po en zvitek iz plenice, da je novorojenček med vožnjo bolj stabilen. S časom, ko nedonošenček zraste, sedeža ni več treba oblagati.
Za prevoz novorojenčkov, ki imajo težave z dihanjem, oziroma nedonošenčkov do 3. ali 4. meseca starosti, lahko po posvetu z zdravnikom uporabljamo tudi prenosno košaro, čeprav nudi slabšo zaščito otroka ob morebitnem trku v primerjavi z varnostnim sedežem. Težje jo namreč ustrezno pritrdimo v avtomobil, ob trku pa na otrokovo telo delujejo prečne sile.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
