Na pikniku
Izberemo primerno mesto za piknik
Izberemo primerno mesto za piknik
Poskrbimo, da bodo naši otroci med vožnjo do mesta piknika pripeti v otroških varnostnih sedežih. Tudi pri izbiri mesta za piknik mislimo na varnost, zato se izogibamo bližini očitnih nevarnosti, kot so prometne ceste, deroče vode, pečine ipd. To velja še posebej, če bodo na pikniku otroci, ki jih je treba ves čas aktivno nadzorovati.
Preverimo, ali so v bližini mesta za piknik na voljo mize in klopi, otroška igrala, prostor za žar, plinski ali električni žari, stranišča, zavetje. V poletni vročini lahko popoldne nastanejo nevihte in takrat moramo poiskati zavetje v zaprtem prostoru ali vsaj v avtomobilu. Da nam bo čas hitreje minil, ko bomo čakali, da nevihta mine, s seboj vzamemo družabne igre, knjige za branje ipd.
Kadar gremo na piknik na nepoznan kraj v gozd ali ob reko, je pametno, da o tem obvestimo prijatelje ali sorodnike ali nekoga, ki mu zaupamo in ki bo poklical pomoč, če bo treba. Povemo, kam gremo in kdaj se bomo vrnili domov. V nujnih primerih je mobilni telefon zelo koristen, vendar na določenih območjih ni telekomunikacijskih storitev in ne bomo mogli klicati.
Če smo na pikniku v bližini vode, otrok nikoli ne puščamo brez nadzora odrasle osebe, tudi če znajo plavati. Dogovorimo se, da bo ena od odraslih oseb, ki mora biti izkušen plavalec, ves čas aktivno opazovala otroke. Odrasli lahko opravljamo to nalogo izmenično, vendar pazimo, da ne pride do nesporazuma glede tega, kdo je v določenem trenutku zadolžen za otroke.
To je še posebej pomembno na mestih, kjer vodne površine niso ograjene, npr. ob jezerih, rekah, na morski obali. Voda ob obrežju jezer in ribnikov je običajno plitva, potem pa se dno strmo spusti, zato lahko otrok hitro izgubi tla pod nogami in se utopi. Tudi bregovi rek so lahko strmi ali spolzki in voda pogosto močno dere čez skale. Na morski obali pa lahko valovi sperejo pesek izpod otrokovih nog in ga prevrnejo v vodo.
Več o varnosti ob vodi in v njej
Ko gremo na piknik, si želimo biti v naravi v senci dreves in peči na žaru. Pri tem moramo biti zelo pazljivi in prej preveriti, ali velja prepoved kurjenja ognja na prostem, zlasti če je vreme vroče in suho. Nekatera mesta za piknik imajo plinske ali električne žare, ki jih lahko uporabimo namesto žara na odprti ogenj.
Ogenj lahko zakurimo le znotraj odobrenega območja za kurjenje ognja. Žar postavimo na čistino, kjer ni grmovja in dreves, najbolje na pesku. Okoli žara očistimo suho travo in okrog zložimo kamne, da preprečimo širjenje ognja. Gorečega žara med uporabo nikoli ne pustimo brez nadzora in ga ne premikamo, ker se lahko prevrne in zaneti požar. Če je dan nepričakovano vroč ali piha veter, ognja ne zakurimo, ker lahko hitro uide nadzoru.
Da se pri peki na žaru ne bo nihče poškodoval, je treba upoštevati nekaj varnostnih nasvetov, npr.:
Doma pripravimo hrano ob upoštevanju vseh higienskih pravil. Še posebej pazimo, da surovo hrano ves čas hranimo ločeno od kuhane. Tudi pribor, deske za rezanje in servirne posode, ki so bili uporabljeni za surova živila, se ne smejo uporabiti tudi za kuhana živila. Priporočljivo je, da za piknik izberemo predvsem nepokvarljivo hrano in prigrizke, ki jih ni treba hraniti na hladnem.
Če bomo na pikniku pekli meso, pred odhodom surovo meso narežemo na primerno velike kose in ga zapakiramo v zaprto posodo. Sadje in zelenjavo operemo pod tekočo vodo, posušimo in zapakiramo. Če pripravljamo kuhano hrano vnaprej, živila doma temeljito prekuhamo, takoj ohladimo in hranimo v hladilniku na temperaturi pod 5 °C ločeno v zaprtih posodah do odhoda. Preden damo živila v hladilno torbo, morajo biti temeljito ohlajena – najbolje je, da jih pustimo v hladilniku čez noč. Pripravljeno surovo meso damo vedno na dno hladilne torbe.
Na pikniku hladilno torbo postavimo v senco in jo čim manj odpiramo, da ostane hladna. Priporočljivo je, da za pijačo vzamemo dodatno hladilno torbo, ki jo lahko odpiramo pogosteje. Surovo meso čim prej spečemo na žaru. Pri tem pazimo, da kuhane in druge že pripravljene hrane ne serviramo na krožnike ali v posode, v katerih je bilo prej surovo meso.
Otrokom do 3. leta starosti ne dajemo jesti koščkov trdega sadja ali zelenjave, koščkov mesa, sira ipd., katerih premer je 3 cm ali manjši, temveč je treba tako hrano naribati, stlačiti ali sesekljati. Nevarne za zadušitev so tudi jagode grozdja in češnjev paradižnik, zato jih vedno narežemo na četrtine, predem jih ponudimo otroku. Starejše otroke poučimo, da dojenčku/malčku ne smejo dajati nobene hrane brez našega dovoljenja. Prav tako ne dovolimo, da bi otroci hodili ali tekali okrog s polnimi usti hrane, saj se na tak način zgodi največ zadušitev.
Več o zadušitvah otrok s hrano
Preden hrano serviramo, pogrnemo prt in si umijemo roke Če ni na voljo tekoče vode, uporabimo mokre dezinfekcijske robčke. Posode s servirano hrano prekrijemo s plastičnimi pokrovi ali jo pred žuželkami zaščitimo z mrežastim pokrovom. Uporabljenega jedilnega pribora ne pomakamo v servirne posode, pač pa za jemanje vsake jedi uporabimo ločene servirne žlice ali klešče. Takoj ko je obrok končan, pospravimo ostanke hrane, da ne privabljamo žuželk. Smeti shranjujemo v vreči za smeti, ki jo odnesemo domov.
Po vrnitvi s piknika domov ostanke pokvarljive hrane zavržemo, ker je bila hrana ves dan zunaj na toplem. Vso opremo, krožnike, jedilni pribor in posode za pakiranje temeljito operemo z vročo vodo in detergentom.
Poleti smo na pikniku z otroki ves dan na prostem, zato je treba paziti, da se pretirano ne izpostavljamo sončnim žarkom. Najbolje je, da se namestimo v senci dreves ali pa prinesemo s seboj senčnik. Soncu se ne izpostavljamo med 10. uro dopoldne in 16. uro popoldne. Otroke in sebe oblečemo v lahka bombažna oblačila z dolgimi rokavi, na glavo pa si nadenemo svetla pokrivala s širokimi krajniki in sončna očala, ki ščitijo pred UVA in UVB žarki. Dele telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko, že pred odhodom na piknik namažemo s kremo za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem, ki jo ponovno nanesemo vsake 2-3 ure, po vsakem kopanju ali obilnem znojenju. Zaščitimo se tudi v oblačnem vremenu in v senci.
Pijemo dovolj tekočine, najbolje vodo, saj zlahka dehidriramo, ker smo na prostem bolj aktivni. Še posebej otroci pozabijo, da so žejni, zato jim večkrat ponudimo pitno vodo ali nesladkan čaj. Ose in čebele rade lezejo v kozarce in pločevinke, zato moramo biti zelo pazljivi, da kakšne ne pogoltnemo. Ob piku žuželke v usta, jezik ali grlo nastane oteklina, ki oteži dihanje in je zelo nevarna. Temu se lahko izognemo tako, da na pikniku vedno pijemo le po slamici. Če osa ali čebela prileti do nas, ne mahamo z rokami in ne zganjamo hrupa, pač pa ostanemo mirni in žuželka bo hitro odletela drugam.
Prva pomoč pri piku žuželke:
Zaščitimo se tudi pred klopi, ki se največkrat nahajajo v travi, grmovju in gozdni podrasti. Repelent, ki odganja klope, namažemo na kožo in z njim poškropimo oblačila. V primeru ugriza klopa je priporočljivo, da ga čim prej pravilno odstranimo.
Več o zaščiti pred klopi in odstranjevanju
Na pikniku so pogoste tudi manjše poškodbe, ker smo na prostem bolj aktivni kot običajno. V takih primerih je znanje prve pomoči zelo koristno, še posebej, če imamo otroke. S seboj vzamemo komplet za prvo pomoč.