Igrala na domačem vrtu

Otrok naj bo ves čas pod nadzorom odrasle osebe

Otroci med igro radi tvegajo, ker tako preizkušajo meje svojih telesnih zmožnosti, razvijajo zaznavno-motorične sposobnosti ter se naučijo izogibati in prilagoditi zahtevnemu okolju in dejavnostim. Zato na domačem igrišču otroka nikoli ne pustimo samega, temveč ga ves čas spremljamo pri igri na vseh igralih. Na tak način ga lahko pravočasno opozorimo, kako naj pravilno in varno uporablja posamezno igralo, ob morebitni poškodbi pa mu lahko takoj pomagamo in nudimo prvo pomoč. Raven nadzora naj bo primerna starosti in razvojni stopnji otroka ter potencialnim tveganjem, s katerimi se sooča naš otrok. Ob umirjeni igri smo ob otroku in ga nevsiljivo spremljamo. Če se začne vesti tvegano in se to stopnjuje, pa otroka najprej opozorimo, potem pa mu ponovno razložimo pravila varnega vedenja na igralih in ga spodbudimo, da se začne vesti bolj varno.

Najmlajše otroke na plezalih in toboganu je treba ves čas spremljati tako, da stojimo v neposredni bližini igrala in imamo otroka na dosegu rok, da ga lahko ujamemo in preprečimo, da bi padel.

Včasih se zgodi, da nas kaj zmoti in preusmeri našo pozornost, npr. pogovor z drugim staršem ali uporaba mobilnega telefona, kar bistveno poslabša učinkovitost našega nadzorovanja otroka, zato mora biti omejeno le na izmenjavo nujnih informacij.

Igrala in podlaga pod njimi

Igrala za domačo uporabo so običajno lažja od tistih za javna igrišča, zato jih je treba dobro pričvrstiti (sidrati) v tla, da se ne prevrnejo ali porušijo. Sidrišča ustrezno prekrijemo, da ne postanejo vzrok za spotikanje in poškodbe. Pri nameščanju igral dosledno upoštevamo navodila proizvajalca.

Za igrala na domačem vrtu veljajo enake varnostne zahteve kot za igrala na javnih igriščih:

• Pri nakupu igral preverimo, da so izdelana skladno z veljavnimi varnostnimi standardi. Izogibamo se doma narejenim igralom.
• Otrok naj uporablja le igrala, ki so primerna za njegovo starost in stopnjo razvoja. Če opazimo, da otrok ne more doseči igrala ali sam splezati nanj, je to znak, da je igralo zanj prezahtevno. Predšolski otroci naj se igrajo le na nižjih igralih, na katerih se lahko vzpnejo do višine največ 150 cm.
• Posebna previdnost velja pri uporabi trampolina. Rekreativna uporaba trampolina se odsvetuje še posebej za predšolske otroke, ki se na trampolinu pogosteje resno poškodujejo kot starejši otroci. Več o uporabi trampolina.

• Igrala z dvignjenimi površinami, npr. hišice, tobogani, na katerih se otroci lahko vzpnejo višje od 60 cm, morajo imeti varovalne ograje ali varnostne pregrade, ki preprečujejo padce. Ograja/pregrada mora imeti le pokončne elemente (letvice), da otroci ne morejo splezati čeznjo.
• Pod vsemi igrali, kjer se otrok igra na višini 60 cm ali višje, in tudi pod igrali, na katerih se razvijejo večje sile, kot so gugalnice, vrtiljaki in tobogani, mora biti nameščena ustrezna podlaga. Varna podlaga ne bo preprečila vseh poškodb, bo pa pomembno zmanjšala tveganje za nastanek težjih, npr. poškodb glave. Primerna je najmanj 30 cm debela podlaga iz lesenih sekancev, drobljenega lubja ali peska, varna je tudi podlaga iz atestirane gume. Podlage kot so beton, asfalt, trava, steptana zemlja/pesek, niso varne, tveganje za poškodbe otrok pa je veliko. Npr. travnata površina zaradi izrabe in vremenskih razmer hitro postane zbita in izgubi sposobnost blaženja udarca ob padcu, kar poveča tveganje za nastanek poškodb. Če imamo otroke, mlajše od treh let, se izogibamo uporabi podlag iz drobnega proda (običajno ima premer 1 cm), ker lahko otrok nese kamenčke v usta in se zaduši.
• Najbolj nevarno je, če se otrokova glava in vrat zagozdita v odprtini igrala ali med prečkami lestve, iz katere se otrok ne more rešiti sam, še posebej če izgubi oporo za noge nad nivojem tal. Zato morajo biti vse odprtine na igralih bodisi manjše od 9 cm, da skoznje ne gre otrokovo telo ali glava, ali pa večje od 23 cm. Nevarne so lahko tudi vrvi na igralih, zato ne smejo biti dolge in/ali pritrjene na tak način, da bi lahko tvorile zanke.
• Igrala ne smejo biti poškodovana ali imeti izpostavljenih in/ali ostrih elementov, ob katere bi se otrok lahko zbodel, urezal ali bi se vanje zataknila oblačila, npr. štrlečih žebljev, kovic, vijakov, matic, ostrih koncev žice.

Poskrbimo, da bo okrog vsakega igrala dovolj prostora. Priporoča se vsaj 1,8 m prostora med dvema  igraloma, pa tudi med igralom in vrtno ograjo, drevesom, vrtnim pohištvom ali drugim objektom na vrtu. Gugalnice in tobogani pa zahtevajo še več prostora. Gugalnice morajo biti postavljena ločeno od ostalih igral in tako, da otrok na poti od enega k drugemu igralu ne pride v neposredno bližino otrok, ki se že gugajo, spuščajo po toboganu ali vrtijo na vrtiljaku. Mnogi vrtovi nimajo toliko prostora, kar moramo upoštevati pri načrtovanju domačega igrišča.

Domače igrišče naj ima ustrezno zasaditev z zdravju neškodljivimi rastlinami, ki zagotavljajo senco zlasti v poletnih mesecih. Če igrala niso v senci, je treba ob sončnem vremenu preveriti, da kovinski elementi igral na dotik niso prevroči, ker se otrok lahko na njih opeče.

Na igrišču ne sme biti stoječe vode, izboklin, kot so skale, drevesni štori, korenine, ter lukenj v podlagah pod igrali, ob katere bi se lahko otrok spotaknil. Pozorni bodimo tudi na odpadke ali nevarne predmete, npr. razbito steklo, vrtno orodje ipd.

Igrala redno pregledujemo in vzdržujemo. Pozorni smo na znake obrabe in poškodbe igral, preverimo, ali so vsi vijaki priviti in ali so igrala še dobro pričvrščena v tla. Igralo, ki ni več varno popravimo ali ga zamenjamo z novim. Preverimo tudi globino podlage pod igrali, če je potrebno dodamo material in jo pograbimo, da ostane rahla in brez smeti.

Pravila varnega vedenja na igralih

Otrok naj pospravi poganjalčka, kolo, rolko, žogo ipd. na primeren prostor stran od igral, da se ne bi kdo vanje spotaknil ali padel z igrala nanje.

Razložimo mu, da se na igralih ne sme prerivati, porivati drugih otrok ali si nagajati, ker lahko kdo od otrok pade in se poškoduje. Spoštovati je treba tudi pravila varnega vedenja na določeni vrsti igral, npr.:

• na gugalnici:

– se lahko guga le en otrok hkrati;

– vedno se guga sede, ne stoje ali kleče;

– ob sestopu guganje popolnoma ustavi in nas pokliče, da ga pospremimo z gugalnice, če je potrebno;

– ne hodi preblizu gugalnic, ki so v gibanju.

• na plezalih:

– pri plezanju uporablja obe roki;

– pred sestopom s plezala preveri, da pod njim ni drugega otroka;

– pri doskoku na tla pristane na obeh stopalih z upognjenima kolenoma.

• na toboganu:

– nikoli ne pleza po drsni površini navzgor;

– po toboganu se spusti sede, z nogami naprej (nikakor ne z glavo naprej po hrbtu ali trebuhu);

– vedno se spusti le en otrok hkrati, na dnu tobogana se čim prej umakne, da se lahko spusti naslednji otrok.

Pri tem upoštevamo, da si otroci, stari 2-5 let, lahko zapomnijo največ tri pravila, zato jih na igralih ves čas spremljamo, da jih lahko takoj opozorimo ob morebitnem tveganem vedenju.

Preden otrok spleza na igralo, naj odloži kolesarsko čelado, kolebnico ipd., ker bi se lahko zataknile v dele igral v trenutku, ko se otrok spusti po toboganu ali skoči s plezala, in povzročile zadavitev otroka.

Otroci naj plezajo le po suhih igralih, ker jim na mokrih prečkah lahko spodrsne in padejo.

Otrok naj bo oblečen v primerna oblačila

Preden gre otrok na domače igrišče, preverimo njegova oblačila. Za igro na igralih niso primerna oblačila s kapuco, vrvicami in ohlapna oblačila, pozorni bodimo tudi na ogrlice in torbice, pozimi pa na rokavice na vrvici, šale ipd. Deli oblačil in vrvice bi se lahko zataknili ob dele igrala v trenutku, ko se otrok spusti po toboganu ali skoči s plezala, in povzročili zadavitev.

__________________________________________________________________________________________________

POVEZANE TEME

Otroško igrišče