V zadnjem času se vrstijo izjave in sporočila, ki prikazujejo uporabo konoplje kot normalizirano vedenje in ne kot zdravstveno tveganje. A izkušnje iz tujine, kjer so šli po poti legalizacije konoplje – denimo v nekaterih državah ZDA in v Kanadi, kažejo prav nasprotno. Uporaba konoplje zaradi splošnega prepričanja o neškodljivosti oz. celo koristnosti konopljinih pripravkov narašča.
Na podlagi izkušenj držav, ki so se v preteklih letih odločile za deregulacijo konoplje, torej vemo, da se z večjo dostopnostjo veča njena uporaba, ter da poleg naraščajočega trajanja uporabe konoplje uporabniki prehajajo na izdelke z višjo vsebnostjo THC. Jasno je že tudi, da ilegalni trg s konopljo na račun legalizacije konoplje ne izgine.
Ob tem je treba znova poudariti, da je konoplja droga, ki povzroča zasvojenost. Približno eden od petih ljudi, ki uporabljajo konopljo, ima motnjo zaradi te uporabe. To tveganje se povečuje z zgodnjim začetkom uporabe in pogostejšo uporabo. Po ocenah je vsak tretji mladi, ki je vsaj enkrat tedensko uporabljal konopljo, odvisen od nje, kar je hujša oblika motnje zaradi uporabe konoplje.
Uporaba konoplje med nosečnostjo ima lahko negativne učinke na plod
Konoplja lahko vpliva na otroka že intrauterino, če matere med nosečnostjo uporabljajo konopljo s THC v različne namene. Izkazalo se je, da ob povečanem tveganju za nizko porodno težo, anemijo in potrebo po intenzivni negi po porodu, imajo lahko otroci opazne kognitivne posledice, kot so težave na področju kontrole impulzov, motnje pozornosti in odstopanja na področju vizualnega spomina.
Zgodnji začetek uporabe konoplje lahko vodi v hujše duševne motnje
Konoplja je najpogosteje uporabljana prepovedana psihoaktivna substanca med mladostniki, ki večinoma uporabljajo ali zlorabljajo konopljo v nemedicinske namene. Aktivne učinkovite, THD in ECB se vpletata v kompleksno delovanje endokanabinoidov in telesu lastnih substanc, ki vplivajo na razvoj nevronov in njihovih povezav, kot so npr. BDFN, NGF.
Zaradi teh prepoznanih vplivov na biološke procese lahko redna uporaba konoplje v adolescenci vpliva na možganske ali kognitivne funkcije. Raziskave potrjujejo, da je uporaba konoplje v adolescenci, posebej če gre za intenzivno uporabo, povezana s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi, z učnimi izzivi, nižjimi učnimi dosežki in socialno-ekonomskimi učinki. Še več, zgodnji začetek uporabe/zlorabe konoplje se je izkazal povezan z nižjim zaslužkom in manjšo delovno zavzetostjo v zgodnji odraslosti. Znanstvenih dokazov, da bi uporaba konoplje ugodno vplivala na preprečevanje ali zdravljenje duševnih motenj, ni. Nasprotno, uporaba konoplje negativno vpliva na duševno zdravje mladih.
Dokazano je, da zgodnji začetki uporabe konoplje ter pogosta in redna uporaba pomembno vplivajo na razvoj resnih duševnih motenj v otroštvu, mladostništvu ali odraslosti. Uporaba konoplje s THC je povezana s pojavom akutnih psihotičnih epizod in razvojem kroničnih psihotičnih motenj, kot je shizofrenija. Med rednimi uporabniki konoplje je zvišana možnost razvoja odvisnosti od drugih psihoaktivnih substanc, anksioznih in razpoloženjskih motenj. Mladostniki pogosto uporabijo konopljo za namen samozdravljenja, kar pa lahko privede do nepravočasnega iskanja strokovne pomoči in poslabšanja zdravstvenega stanja. Mladostniki, ki redno uporabljajo konopljo, imajo več suicidalnih misli in dejanj v primerjavi s tistimi, ki konoplje ne uporabljajo.
Škodljive posledice zavajajočih in nekritičnih sporočil o konoplji se odražajo tudi kot upad zaznavanja tveganja ali celo odobravanje rabe konoplje med mladostniki, kar predstavlja večje tveganje za uporabo. Podatki potrjujejo, da se v zadnjih letih pri nas zmanjšuje delež tistih mladostnikov, ki prepoznavajo rabo konoplje kot tveganje za zdravje. Po mednarodno primerljivih podatkih ima Slovenija že sedaj po razširjenosti rabe konoplje med mladostniki nezavidljive rezultate v primerjavi z drugimi evropskimi državami. 17,6 odstotka slovenskih mladostnikov se uvršča med uporabnike z visokim tveganjem. Razširjenost uporabe konoplje med ranljivimi mladostniki pa je še precej višja. Skoraj polovica mladostnikov (47,3 %) zaznava, da je konoplja lahko dostopna. Prav dostopnost in nizko zaznana tveganja, povezana z uporabo konoplje, sta ključna dejavnika, ki vplivata na razširjenost uporabe konoplje pri mladostnikih.
Petkrat večje tveganje za srčni infarkt v prvi uri po uživanju konoplje
Uživanje konoplje običajno povzroči hiter srčni utrip, občutek razbijanja srca in tiščanja v prsnem košu, lahko pa tudi znižanje krvnega tlaka, kar se pokaže z omotičnostjo in prehodno izgubo zavesti. Pri okoli 5000 odraslih, ki so v mladosti občasno kadili konopljo, v času 30-letnega opazovanja v odrasli dobi niso ugotovili pogostejših srčno-žilnih bolezni, katerih glavni vzrok je ateroskleroza žil (npr. koronarna srčna bolezen in možganska kap). So pa ugotovili, da lahko konoplja pri bolnikih s kronično stabilno angino pektoris povzroči njeno poslabšanje in pojav ishemije srca oz. angino pektoris ob manjšem naporu.
Ko ob uporabi konoplje narasteta srčni utrip in krvni tlak ter s tem potreba srca po kisiku, lahko pri bolnikih s koronarno boleznijo pride do pomanjkanja kisika v srčni mišici. V raziskavi, v kateri so spremljali več tisoč bolnikov sprejetih v bolnišnico zaradi srčnega infarkta, so ugotovili, da je uporaba konoplje povezano s 5-krat povečanim tveganjem za srčni infarkt v prvi uri po uporabi konoplje. Poleg tega se je pokazalo, da je umrljivost uporabnikov konoplje, sprejetih v bolnišnico zaradi akutnega srčnega infarkta, nekajkrat večja kot pri bolnikih, ki ne uporabljajo konoplje. Pri dnevnih uporabnikih konoplje se tveganje za srčni infarkt poveča za nekaj odstotkov letno.
