V mesecu preprečevanja odvisnosti se posvečamo ozaveščanju in spodbujanju ukrepov za preprečevanje zasvojenosti ter ob tem opozarjamo na zgodnje ukrepanje pri razvoju odvisnosti, na podporno vlogo staršev, šolskega okolja, lokalnega okolja in družbe pri spodbujanju zdravih življenjskih izbir ter na izobraževanje in ozaveščanje, ki mladim pomagajo razumeti tveganja za razvoj zasvojenosti.
Zelo pomembno je, da se z dokazano učinkovitimi preventivnimi aktivnostmi preprečuje vsako poseganje po psihoaktivnih snoveh v obdobju otroštva in mladostništva, saj zgodnejši, kot je začetek uporabe psihoaktivnih snovi, bolj kot je uporaba pogosta, in večje, kot so uporabljene količine, večja je verjetnost, da se uporaba nadaljuje, da se razvije zasvojenost in da pride do škode kasneje v življenju. Podatki HBSC raziskave pa kažejo, da pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji do prvih stikov s psihoaktivnimi snovmi prihaja že zelo zgodaj, pred 13. letom starosti.
Spodbujanje aktivnosti in interesov kot varovalnih dejavnikov na ravni posameznika, družine, vzgojno izobraževalnih institucij in lokalnega okolja lahko pripomorejo h krepitvi mladostnikove odpornosti proti vedenjem, ki vodijo v zasvojenost.
Prav tako se zavzemamo za zagotavljanje dostopnosti do strokovne pomoči za tiste, ki zaradi zasvojenosti potrebujejo pomoč ter zmanjševanje stigmatizacije. Zavedanje in ukrepanje na teh področjih so ključnega pomena za ustvarjanje okolja, ki bo mladim omogočilo, da rastejo brez zasvojenosti. Skupaj zmoremo več!
Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2022), ki jo je že šestič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da pri otrocih in mladostnikih do prvih stikov s psihoaktivnimi snovmi prihaja že pred 13. letom starosti, medtem ko se večina mladostnikov z alkoholom sreča do 15. leta, s tobakom in konopljo pa do 17. leta starosti.
Tako je alkoholne pijače že kdaj v življenju pila petina (21,3 %) 11-letnikov in večina 15- (70 %) ter 17-letnikov (83, 9 %). Cigarete je že kdaj v življenju kadilo 2,6 % 11-letnikov, skoraj četrtina (23,5 %) 15-letnikov in 42 % 17-letnikov. Elektronske cigarete je že kdaj v življenju uporabilo 3,6 % 11-letnikov, 29 % 15-letnikov in nekaj več kot tretjina (34,4 %) 17-letnikov. Približno 3 % otrok in mladostnikov so konopljo prvič uporabili pred 13-letom starosti, sicer pa je konopljo že kdaj v življenju uporabil vsak sedmi 15-letnik (13,7 %) in približno vsak tretji 17-letnik (33,8 %).
Trendi, ki prikazujejo spremembe na področju tveganih vedenj otrok in mladostnikov, v splošnem kažejo, da se uporaba alkohola, tobaka in konoplje med otroci in mladostniki v Sloveniji znižuje.
»Mladostništvo je obdobje prehoda iz otroštva v odraslost in predstavlja edinstveno stopnjo človekovega razvoja, saj se v tem obdobju postavljajo temelji dobrega zdravja. To je čas intenzivnih telesnih, kognitivnih in psihosocialnih sprememb, ki vplivajo na mladostnikovo počutje, razmišljanje, sprejemanje odločitev in interakcijo s svetom okoli njih. V tem ključnem obdobju se razvijajo navade, vzorci vedenja in odnosi, ki lahko preoblikujejo potek posameznikovega zdravja in blaginje ter vplivajo na odraslost. Zato je zelo pomembno, da s preventivnim delovanjem in krepitvijo varovalnih dejavnikov na ravni posameznika, družine in družbe preprečimo razvoj vzorcev in navad, ki lahko vodijo v uporabo psihoaktivnih snovi in v razvoj zasvojenosti, ki lahko posameznika zaznamuje za vso življenje,« je ob tem poudarila Ada Hočevar Grom, predstojnica Centra za preučevanje in razvoj zdravja na NIJZ.
Ada Hočevar Grom z NIJZ je odprla 17. nacionalno konferenco ob mesecu preprečevanja zasvojenosti.
Podatki raziskave HBSC 2022 so prikazani v publikaciji z naslovom Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2022 je dosegljiva na spodnji povezavi.