Redno spremljamo stanje na področju tveganih vedenj, povezanih z uporabo prepovedanih drog, identificiramo ključne probleme, osveščamo, obveščamo in izobražujemo različne javnosti ter predlagamo potrebne ukrepe in jih strokovno zagovarjamo.
Pri našem delu se posebej osredotočamo na naslednja področja:
Na NIJZ deluje strokovna skupina za prepovedane droge, ki zbira, ureja, obdeluje in posreduje informacije o prepovedanih drogah, uporabnikih prepovedanih drog ter posledicah njihove uporabe za nacionalne in mednarodne potrebe ter v okviru svojih dejavnosti pošilja podatke tudi Agenciji Evropske unije za droge (EUDA), s katero prav tako sodeluje.
Skupine v nacionalnih institucijah ali agencijah držav EU, ki so odgovorne za zbiranje podatkov in poročanje o drogah in zasvojenosti z drogami, se imenujejo „nacionalne kontaktne točke, oz. enote“. Delo slovenske osrednje točke Agencije EU za droge opravlja strokovna skupina na področju prepovedanih drog v Centru za proučevanje in razvoj zdravja na NIJZ.
Mreža nacionalnih kontaktnih točk podpira razvoj usklajenih in primerljivih orodij za zbiranje podatkov; nacionalni okvirni programi predstavljajo pomemben vir za podporo stalnim tehničnim strokovnim skupinam, potrebnim za dejavnosti EUDA.
EUDA s sedežem v Lizboni zagotavlja državam članicam zbiranje in pregled različnih podatkov s področja drog, ki se zbirajo po enotni metodologiji. Jedro informacijskega sistema EUDA je pet ključnih epidemioloških kazalcev, oz. indikatorjev:
Podatki služijo načrtovanju aktivnosti na področju preprečevanja in zmanjševanja škode zaradi uporabe prepovedanih drog, za bolj informirane politike in ukrepe na področju drog, pri čemer si vsaka nacionalna kontaktna točka prizadeva, da s pomočjo podatkov, ki jih zbira, analizira in zagotavlja informacije, prispeva k bolj zdravi in varni lastni državi.
EUDA manifest je dostopen na naslednji povezavi.
Poleg nalog nacionalne kontaktne točke strokovna skupina izvaja tudi druge naloge na področju prepovedanih drog, ki so opredeljene vsako leto v Nacionalnem programu javnega zdravja oz. delovnem načrtu NIJZ. Predvsem se osredotoča na razvoj učinkovitih preventivnih programov in ukrepov na različnih nivojih, sodelovanju z nevladnimi organizacijami in drugimi sektorji.
Pri izvajanju svojih nalog se v informacijsko enoto vključujejo vsa pristojna ministrstva, vladne službe, javni zavodi in nevladne organizacije, ki spremljajo in zbirajo podatke na področju prepovedanih drog in posamezniki, ki lahko pomembno prispevajo pri realizaciji nalog. Podatki se zbirajo po določeni evropski metodologiji, ki je zahtevna in zahteva ustrezno usposobljene kadre.
Nove psihoaktivne snovi (NPS) so kemične snovi ali spojine, ki jih uporabljajo uporabniki drog zaradi njihovih psihoaktivnih lastnosti, vendar se ne nadzorujejo v skladu s konvencijami Združenih narodov o nadzoru nad prepovedanimi drogami.
NPS se pojavljajo hitro, so številčne in kemijsko raznolike, vendar je zelo malo informacij o njihovih učinkih in škodi, ki jo povzročajo. Te snovi niso kontrolirano testirane ne na živalih ne na ljudeh, zato pogosto niso znani dolgoročni stranski učinki, prav tako ne alergijske reakcije, smrtni odmerki in potencial za razvoj odvisnosti.
NPS se prodajajo na spletu, na socialnih omrežjih in tudi pri uličnih preprodajalcih ter se tržijo kot dovoljeni nadomestki prepovedanih drog. Pogosto se dodajajo drugim prepovedanim drogam ali pa se lažno prodajajo kot prepovedane droge ali kot zdravila, npr. kot kokain, ekstazi, konoplja, xanax, kar pomeni, da se tisti, ki jih uporabljajo, pogosto ne zavedajo, kaj uživajo.
NPS uporabljajo različne skupine uporabnikov, vključno z rekreativnimi uporabniki drog. Ker so nekatere NPS razmeroma poceni in imajo zelo močan učinek, jih vse bolj uporabljajo tudi marginalizirane skupine, na primer brezdomci, zaporniki in visokotvegani uporabniki drog.
Po podatkih zadnje Nacionalne raziskave o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog je 0,7 % prebivalcev Slovenije v starosti 15-64 let že kdaj v življenju uporabilo NPS.
Splošni cilj preventive na področju drog je usmerjen v zdrav in varen razvoj otrok in mladih z namenom uresničevanja talentov in potencialov, kar je pomembno za aktiven prispevek posameznikov v njihovi skupnosti in družbi. Učinkovita preventiva močno prispeva k pozitivnemu vključevanju otrok, mladine in odraslih v njihovih družinah, šolah, na delovnem mestu in v skupnosti. V tem pogledu si preventiva na področju drog v ožjem smislu prizadeva pomagati ljudem, še zlasti mlajšim, da bi se izognili uporabi drog ali jo odložili na čim kasnejše obdobje.
Na dokazih temelječa preventiva se vključuje v proces socializacije posameznika in specifične vrste preventive delujejo neposredno na posameznika ali pa prek okolij, ki ga obdajajo. Preventivne intervencije se tako lahko usmerjajo v neposredno spreminjanje posameznikovih stališč, prepričanj in vedenj, lahko pomagajo nosilcem socializacije k izboljšanju veščin ali pa se usmerjajo v spreminjanje okolij na način, da se posamezniku oteži udeležba v tveganih oziroma nezdravih vedenjih.
Zmanjševanje škode je pomemben javnozdravstveni pristop na področju obravnave uporabnikov drog in predstavlja pragmatičen in praktičen odgovor na potrebe problematičnih uporabnikov drog in skupnosti. Gre za izvajanje z dokazi podprtih ukrepov, s katerimi se preprečuje zdravstveno, socialo in družbeno škodo zaradi uporabe prepovedanih drog s posebnim poudarkom na preprečevanju prenosa spolno prenosljivih in drugih okužb, zastrupitev ter smrti in s tem nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja in socialnega položaja uporabnikov drog. Zmanjševanje škode zajema storitve zamenjave sterilnega pribora za uporabo drog, nadomestnega zdravljenja, »naloksona za domov« in različnih oblik namestitvene podore ter svetovanja aktivnim uporabnikom prepovedanih drog.
V Sloveniji imamo učinkovito mrežo in dobro pokritost s programi zmanjševanja škode, ki v okviru dnevnih centrov in mobilnih enot, izvajajo storitev zamenjave sterilnega pribora za uporabo drog in svetovanja uporabnikom. Z nizkopražnim pristopom pa hitrejše dostopajo do skrite populacije visoko tveganih uporabnikov drog in tako učinkovitejše zmanjšujejo vidno uporabo drog v skupnosti.
Povezava med zaporom in drogami je kompleksna in ima pomembne posledice za javno zdravje. Prezasedenost zaporov, slabe higienske razmere, velika pogostost duševnih motenj in zasvojenosti so težave, s katerimi se spopadajo številni zapori in ki prispevajo k splošnemu slabemu zdravstvenemu stanju zaporniških populacij.
Razširjenost uporabe prepovedanih drog je med zaprtimi osebami višja kot v splošni populaciji, kljub temu, da se uporaba prepovedanih drog med prestajanjem kazni zapora, zniža. Tudi nalezljive bolezni, vključno s hepatitisi in okužbami z virusom HIV ter tuberkulozo, so med osebami, ki prestajajo kazen zapora, pogostejše kot v splošni populaciji. Obsojene osebe se pred nastopom kazni zapora pogosto soočajo s slabimi socialnimi pogoji; mnoge imajo nizko izobrazbo, so brezposelne, brez urejenega prebivališča, brez trdne partnerske zveze, pogosto imajo zgodovino različnih zlorab, nasilja in duševnih težav. Razširjenost uporabe prepovedanih drog je višja med povratniki in osebami, ki so storile kaznivo dejanje, povezano s prepovedanimi drogami.
Potrebno je zagotoviti kontinuirano spremljanje zdravstvenega stanja in duševnega zdravja v zaporih, saj gre za posebej ranljivo skupino ljudi, ki jim je potrebno zagotoviti pravico do kontinuirane zdravstvene in psihosocialne obravnave v času pridržanja, pripora, tekom prestajanja kazni zapora in po odpustu.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
