V Sloveniji letos že trinajstič tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane, ki ga šole in vrtci tradicionalno obeležijo s slovenskim zajtrkom. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka, katerega namen je pomagati pri osveščanju in predajanju ključnih sporočil ob dnevu slovenske hrane, se glasi: »Kruh za zajtrk – super dan!«.
Za letošnje leto je medresorska delovna skupina pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v ospredje postavila pomen kruha kot osrednjega živila, pa tudi drugih žitnih izdelkov in žit, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino, ki ima v našem kulturnem prostoru tudi zelo močan simbolni pomen. Kruh je že vsa leta, poleg mleka, masla, medu in jabolk, sestavina zajtrka. Kruh je vsakdanje in najbolj osnovno živilo, ki je tradicionalno zastopano v naši prehrani in prav je tako, saj je del prehrane, ki podpira zdravje, kar velja tudi za žita in ostale žitne izdelke. V Sloveniji imamo na voljo kakovostna žita in žitne izdelke, ki pa so vsaj v polnozrnati obliki med potrošniki premalo priljubljeni. Ob tej priložnosti bi radi izpostavili polnozrnati kruh ter druge polnozrnate žitne izdelke in kaše, saj ima njihovo vključevanje v zajtrk, pa tudi druge dnevne obroke, pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka in debelosti. Najslabše sprejemanje polnozrnatih izdelkov opažamo pri otrocih. Žal se zato na jedilnikih tako v vrtcih kot tudi v šolah pogosto znajdejo osiromašeni, beli žitni izdelki, ki ne bi smeli predstavljati vsakodnevne izbire.
Polnozrnati kruh ter drugi polnozrnati izdelki in kaše imajo višjo vsebnost prehranske vlaknine in drugih hranilnih snovi v primerjavi z npr. belim kruhom in izdelki iz bele moke. Zadostno uživanje vlaknine je pomembno za naše zdravje in je varovalni dejavnik pred kroničnimi boleznimi, še posebej pred rakom debelega črevesa. Ugotavlja se tudi, da imajo različne vrste prehranske vlaknine pomembno vlogo pri vzdrževanju ravni holesterola in da prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku, kar zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II in debelosti.
Ali veste, da…
…cela žitna zrna poleg jedra vsebujejo tudi otrobe in kalček z vlakninami, nenasičenimi maščobami, minerali in vitamini (npr. baker, fosfor, magnezij, vitamine skupine B) in bioaktivne snovi, kot so antioksidanti, rastlinski steroli in druge? Zrno, ki so mu odstranjeni otrobi, v glavnini vsebuje škrob, beljakovine in manjše količine prehranske vlaknine, vitaminov in mineralov.
Pri nas prevladuje pšenični kruh, je pa za Slovenijo značilna tudi raznolikost v pridelavi ostalih žit, ki so osnova za različne druge vrste kruha, kot so rženi, ajdov, koruzni, ovseni in drugi kruhi. Pri peki kruha se lahko dodajo tudi orehi, česen, sončnična in druga semena, kosmiči itd., ki lahko prehransko vrednost kruha tudi izboljšajo. Prav zaradi ugodnega učinka vlaknine na telo si želimo, da bi prebivalci pogosteje posegali po polnozrnatem oz. črnem kruhu in izdelkih iz polnozrnate moke, po polnozrnatih zdrobih in mokah s čim višjo oznako »tip« oziroma pogosto uživali raznovrstne kaše, kot so npr. ajdova, prosena idr., ki vsebujejo več prehranske vlaknine in drugih, za telo ugodnih snovi, kar je tudi cilj Nacionalnega programa Dober tek Slovenija! – Zdravo uživaj & več gibaj, katerega eden izmed ciljev je tudi povečati ponudbo zdravju koristnih živil in obrokov, ki vsebujejo več prehranske vlaknine.
Ali veste, da…
…poznamo različne tipe mok, ki se označujejo s številkami? Moke z najnižjo številko so mlete iz jedra zrn pšenice in vsebujejo najmanj prehranske vlaknine in največji delež škroba. Polbela in črna moka se prodajata kot tip 850 oziroma 1100, polnozrnata moka pa je mleta iz celega pšeničnega zrna in vsebuje največ prehranske vlaknine, mikrohranil ter drugih bioaktivnih snovi, zato ima boljšo prehransko vrednost in je v okviru zdrave in uravnotežene prehrane tudi najbolj priporočljiva za uživanje.
Rezultati nedavno objavljene raziskave Inštituta za nutricionistiko so pokazali, da potrošniki v Sloveniji kot najbolj zdrave dojemajo ajdo, ječmen, oves in rž, hkrati pa tudi pšenico, koruzo in riž sprejemajo kot razmeroma zdrava žita. Raziskava je pokazala še, da 82 % odraslih vsaj enkrat tedensko uživa pšenične izdelke, mnogo manj pogosto pa je uživanje ajde, ječmena in ovsa. Večina potrošnikov je najbolje ocenila kruh, pečen iz lokalno proizvedene moke, od različnih dodatkov pa je imel na potrošnike največji vpliv dodatek lanenih semen.
V zadnji raziskavi SI.Menu, ki je vključevala tudi vnos prehranske vlaknine v Sloveniji, smo ugotovili, da v povprečju dnevno zaužijemo le približno 20 g prehranske vlaknine, namesto priporočenih 30 g. Glede na predhodne podatke, ki so na voljo, se v zadnjih 20 letih količina vnosa prehranske vlaknine v slovenski populaciji ni bistveno spremenila. Ob tem velja izpostaviti, da so k vnosu prehranske vlaknine v prehranskem vzorcu v raziskavi SI.Menu največ prispevali kruh in drugi žitni izdelki.
Čeprav naj bi bili po prehranskih smernicah polnozrnati izdelki in žita pomemben del uravnotežene prehrane, pa podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije kažejo, da tretjina odraslih prebivalcev Slovenije (33,8 %) uživa polnozrnat kruh in pecivo 4-6-krat na teden ali pogosteje, približno vsak deseti pa nikoli ne uživa kruha iz polnozrnate moke. Po belem, polbelem kruhu in pecivu pa jih 4-6-krat na teden ali pogosteje posega 40 %. Količinsko polnozrnatega kruha odrasli v povprečju tedensko zaužijejo le okoli 15 gramov, s precejšnjimi razlikami po spolu in starosti ter stopnji izobrazbe.
Ker želimo povečati prepoznavnost pomena polnozrnatih živil za zdravje, smo pristopili k sodelovanju na področju polnozrnatih izdelkov v okviru prenosa dobre prakse Danske v projektu WholEUgrain. Z vključevanjem v aktivnosti nacionalnega partnerstva na področju polnozrnatih žit izražamo skupni interes za širjenje ponudbe polnozrnatih izdelkov ter za krepitev informiranja in ozaveščanja potrošnikov o pomenu uživanja polnozrnatih izdelkov.
V tem letu je NIJZ ob finančni pomoči Ministrstva za zdravje ter Agencije RS za raziskovalno dejavnost pričel z izvajanjem dvoletnega projekta z naslovom Pomen povezovanja prehranskih vsebin in organizirane šolske prehrane na primeru polnozrnatih živil (na kratko PolnoZrno), s katerim želimo pri otrocih in mladostnikih povečati zanimanje in sprejemljivost polnozrnatih žitnih izdelkov. Le-ti so že sedaj predmet smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, a so s strani otrok in mladostnikov manj sprejeti. Z aktivnostmi projekta želimo predvsem povezati organizirano šolsko prehrano in prehranske vsebine z aktivnimi načini poučevanja, poleg tega pa bo opravljen tudi pregled ponudbe polnozrnatih izdelkov in določen razpon vlaknine, ki jo vsebujejo polnozrnati izdelki na našem tržišču. Partnerji projekta so v prvi vrsti izbrane osnovne šole, poleg njih pa bomo sodelovali še z Univerzo v Ljubljani, članicama Pedagoško in Biotehniško fakulteto ter Inštitutom za nutricionistiko.
Verjamemo, da z vsemi aktivnostmi, ki jih na NIJZ skupaj s partnerji izvajamo na področju uravnotežene oz. primerne prehrane, prispevamo pomemben delež tudi pri podpori Dneva slovenske hrane in Tradicionalnega slovenskega zajtrka.
Povezava k ostalim aktivnostim ter dogajanju ob Tradicionalnem slovenskem zajtrku
Povezava do posebne oddaje Ribič Pepe in drugih bogatih gradiv, ki so jih pripravili na TV Slovenija.
Več si lahko preberete tudi na:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
