Za letošnje leto je medresorska delovna skupina pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v ospredje postavila pomen mleka in mlečnih izdelkov, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino. Maslo in mleko sta že vsa leta, poleg kruha, medu in jabolk, sestavini zajtrka. Mleko je polnovredno živilo, ki se zelo pogosto znajde na našem jedilniku in prav je tako, saj je naj bi bil del pravilne prehrane, ki podpira zdravje. Enako velja za priporočene mlečne izdelke. Mleko je osnovno živilo, ki kljub podražitvam ostaja cenovno dostopen vir hranilno bogatega in uravnoteženega živila. V Sloveniji imamo kakovostno mleko, vendar pa njegova priljubljenost pada. OB tem želimo opozoriti na sladkane mlečne izdelke, ki se pogosto oglašujejo, zaradi želje po sladkem pa so žal pogosto na jedilnikih tudi v šolah in vrtcih. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zato ob tej priložnosti izpostavljamo prednosti rednega uživanja mleka in priporočenih mlečnih izdelkov, opozarjamo pa tudi na zavajajoče informacije o njuni škodljivosti.
Vsak dan se začne z mlekom
Mlekarstvo in sirarstvo sta pri nas tradicionalni dejavnosti, ki se ohranjata skozi generacije. Tudi stopnja samooskrbe z mlekom in izdelki kaže na stabilen dolgoročni trend, ki presega povpraševanje, saj znaša po podatkih iz leta 2019 okoli 130 %. Zato si skorajda ne znamo predstavljati zajtrka, ki ne bi vključeval tudi mleka ali vsaj enega mlečnega proizvoda. Tradicionalni postopki kisanja mleka in izdelovanja sirov se odražajo v številnih geografsko zaščitenih izdelkih. Vse to je tudi posledica za naše območje tradicionalne živinoreje, ki daje kakovostno in okusno surovino – mleko, na kar nedvomno vpliva prehrana, način vzreje živali in naravne danosti. Zato je mleko skoraj zaprisežen spremljevalec naših zajtrkov, pa četudi ga dodamo le v jutranjo kavo. Sicer pa mleko ali mlečni izdelek, ki ga dodamo jutranjemu obroku, le tega beljakovinsko obogati, v sinergiji z ostalimi sestavinami pa prinaša ugodni učinek na jutranje miselne procese, izboljša pa tudi naše razpoloženje. Slednje je pomembno predvsem pri učencih, saj jim omogoča boljšo pozornost in lažje sledenje učnemu procesu.
Ali je vseeno, kakšno mleko oziroma mlečne izdelke uživamo?
Slovenci imamo na izbiro kakovostno mleko. To potrjujejo tudi rezultati analize, ki jo je pred leti opravila Zveza potrošnikov Slovenije, saj je več kot polovica vzorcev prejela odlično oceno, nekaj manjših pomanjkljivosti pa je bilo le pri senzoriki in toplotni obdelavi. Vendar pa moramo biti pri izbiri previdni tudi glede prehranske vrednost izdelka. Polnomastno mleko in izdelki morda niso najboljša izbira, če uživamo veliko mleka in imamo težave bodisi s prekomerno telesno maso ali slabo krvno sliko glede maščob. Prav tako za vsakodnevno prehrano zlasti otrok ni primerno izbirati sladkane mlečne napitke (npr. čokoladno mleko) ali sladkane mlečne izdelke (npr. sadne jogurte, mlečne deserte), ki vsebujejo veliko dodanega sladkorja. V šolah in vrtcih v okviru strokovnega spremljanja opažamo sicer zadostno prisotnost mleka in mlečnih izdelkov na jedilnikih, zaradi večje sprejemljivosti pri otrocih pa zavodi pogosto delajo napako, in mleko ter priporočene mlečne izdelke zamenjajo s sladkanimi mlečnimi izdelki in deserti. Težava je tudi v tem, da so to ena izmed bolj oglaševanih kategorij živil. Prednost naj bi imeli zaradi koristi delovanja mlečnokislinskih bakterij fermentirani mlečni izdelki, kot so navaden jogurt, kefir, kislo mleko, pa tudi nemastni sveži in trdi siri.
Zakaj je mleko tako edinstveno?
Mleko je naša prva popolna hrana in pijača s katero se srečamo že ob rojstvu. Je nezamenljivo z nobenim drugim živilom, zaradi edinstvene sestave, ki ponuja vse potrebno že v prvih mesecih življenja. Je lahko prebavljivo, zaradi njegove visoke hranilne in biološke vrednosti se priporoča zlasti v prehrani odraščajočih otrok, mladine, športnikov in bolnikov v času okrevanja. Dodatno uživanje mleka in/ali mlečnih izdelkov se svetuje tudi nosečnicam ter doječim mamicam.
Mleko v osnovi vsebuje veliko vode, energijsko vrednost pa mu dajeta naravno prisotni sladkorji (laktoza) in maščobe. Sladkor ima posebno vlogo tudi pri presnovi kalcija, pa tudi po športni dejavnosti, saj učinkovito polni zaloge glikogena. Vsebuje tudi visoko vredne in nujno potrebne mlečne beljakovine, ki se učinkovito vgrajujejo v mišično. Kljub temu da vsebuje nepredelano surovo mleko okoli 4% maščob, od katerih je veliko nasičenih maščob, pa so v mleku tudi koristne in nujno potrebne maščobne kisline.
Mleko je več kot le vsota posameznih delov
Mleko je tudi zelo bogat vir kalcija v najboljši obliki za presnovo. Absorpcija kalcija je, zaradi prisotnosti vitamina D v mleku bolj učinkovita, kot pri uživanju drugih s kalcijem bogatih živil. Poleg vsega tega pa vsebuje mleko še v maščobi topne vitamine A, D, E in K, betakaroten ter, minerale kot so fosfor, kalij, magnezij, železo, natrij, jod in še nekatere druge bioaktivne snovi. Poleg nekaterih encimov vsebuje tudi nekaj neškodljivih mikroorganizmov, zaradi katerih pa sodi med hitro pokvarljiva živila.
Sestavine mleka so odvisne druga od druge in se med seboj dopolnjujejo. Tako vitamin D spodbuja absorpcijo kalcija v telesu, laktoza (mlečni sladkor) pa omogoča boljšo vezavo kalcija in fosforja v telesu.
Koliko mleka in mlečnih izdelkov je dovolj?
Zaradi vseh naštetih koristi mleko in mlečne izdelke uvrščamo med osnovne skupine živil, ki naj bi jih uživali vsak dan. Otroci naj bi dnevno zaužili eno do dve enoti mleka ali ekvivalent mlečnih izdelkov, odrasli pa dve do štiri enote (ena enota je npr.: kozarec mleka (2 dcl), en lonček jogurta, pol rezine manj mastnega sira ali tri velike žlice manj mastne skute). Enote so preračunane tako, da z njihovo uveljavitvijo zadostimo večino potreb po kalciju. Vrtčevski otroci naj bi zaradi višjih energijskih potreb uživali polnomastno mleko in polnomastne mlečne izdelke, nato pa do vstopa v šolo postopoma prešli na uživanje delno posnetega mleka in izdelkov iz delno posnetega mleka, kar je tudi priporočilo za odrasle. Če mleka nekdo ne mara, ga lahko nadomesti v precejšni meri z mlečnimi izdelki, ki praviloma ohranijo vse koristi mleka.
V Sloveniji priljubljenost mleka in mlečnih izdelkov upada
Med malčki in otroci je uživanje mleka zadovoljivo, medtem ko njegova priljubljenost v času najstništva pomembno upade. Po podatkih študije CINDI je v letu 2020 vsakodnevno uživalo mleko in mlečne izdelke le okoli 40 % odraslih prebivalcev Slovenije, medtem ko ju je leta 2001 dnevno uživalo 58 odstotkov.
Dnevno uživa mleko in mlečne izdelke več žensk (43,4 %) kot moških (38,3 %), največ v starostni skupini 25-34 (44,9 %) in najmanj v starostni skupini 55-64 let (35,9 %) ter največ med tistimi z višjo izobrazbo in več (45,4 %) in najmanj pri tistih z osnovnošolsko ali manj (36,1 %).
S šolsko prehrano do večje priljubljenosti in poznavanja mlečnih izdelkov
V Sloveniji se lahko pohvalimo, da imamo zgleden sistem vrtčevske in šolske prehrane, ki je zakonsko podprt in se izvaja v skladu s prehranskimi smernicam. To pomeni, da se v vzgojnih zavodih mleko in mlečni izdelki vključujejo vsak dan, če otroci mleka ne pijejo radi, se ga vključi med sestavljene jedi. Šole lahko naročajo tudi surovo mleko zaradi uresničevanja kratkih verig, vendar ga morajo ustrezno termično obdelati. Da bi priljubljenost mleka še povečali v Slovenji skoraj vse šole izkoriščajo Šolsko shemo – ukrep skupne kmetijske politike EU, ki učencem zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja/zelenjave in/ali mleka/mlečnega izdelka v šoli, kar se je še posebej koristno izkazalo za otroke iz ranljivejših družin, ki si morda zdravih izbir ne morejo privoščiti tako pogosto. Za izbirčne otroke posebno dodano vrednost predstavljajo obvezne spremljevalne izobraževalne dejavnosti, ki kažejo večjo sprejemljivost omenjenih živil zaradi njihovega širšega poznavanja, prepoznavanja koristi za zdravje ter pozitivnega odnosa, ki ga vzpostavijo z obiski lokalnih pridelovalcev.