Teden slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk 2025 – številne priložnosti za krepitev javnega zdravja

V okviru tedna slovenske hrane bodo tudi letos partnerji projekta izvajali številne aktivnosti in dogodke.

Vlada RS je decembra 2023 sprejela sklep o razglasitvi tedna slovenske hrane, ki se vsako leto odvija v tretjem tednu novembra. Z njim spodbujamo odkrivanje bogate tradicije slovenskih domačih jedi in koristi, ki jih prinašajo. Hkrati želimo povečati naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati slovenske tradicionalne jedi ter spodbujati zdrav in trajnosten način prehranjevanja. Teden slovenske hrane ponuja priložnost, da premislimo kako hrano izbiramo in kakšne prehranske navade imamo ter jih morda spremenimo v bolj zdrave in trajnostne.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje podpiramo izbiro slovenske hrane, saj ta pomeni vlaganje v zdravje otrok, trajnostni razvoj in prehransko varnost naše skupnosti. Lokalno pridelana in minimalno predelana živila prispevajo k bolj kakovostni in zdravi prehrani v šolah in vrtcih ter hkrati krepijo domače kmetijstvo, kratke oskrbne verige in spoštovanje do hrane. Zdaj že pozabljena pandemija covida-19 nas je jasno opomnila, da je dostopnost in zanesljivost oskrbe s hrano strateškega pomena, zato je nujno sistemske rešitve na področju lokalne preskrbe in javnih naročil razvijati naprej.

V Sloveniji šolska prehrana predstavlja ključen steber javnega zdravja ter daje pomembno priložnost za krepitev izbire slovenske hrane, ki pa se hkrati sooča z izzivi usklajevanja prehranskih, ekonomskih in okoljskih ciljev. Kot vsebinski spremljevalci in evalvatorji projekta lahko zaključimo, da je bil dozdajšnji doprinos projekta izjemen predvsem na treh področjih. Prvič, veliko je bilo vloženega v ozaveščanje o pomenu lokalne in zdrave prehrane, zaradi česar danes namen projekta poznajo praktično vsi – ne le otroci, temveč tudi starši, strokovni delavci in širša javnost. Drugič, šole in vrtci so  učne načrte obogatili s številnimi vzgojno-izobraževalnimi ter praktičnimi vsebinami na to temo. Tretjič, projekt je deloval kot učinkovit povezovalni mehanizem na lokalni ravni, saj so se ponekod vzpostavile celo trajne vezi med lokalnimi pridelovalci ter vzgojno-izobraževalnimi ustanovami.

Tradicionalni slovenski zajtrk se je tako izkazal kot izjemen povezovalni mehanizem številnih resorjev, institucij in lokalnih skupnosti, ki si skupaj prizadevajo za več lokalne hrane v vrtcih in šolah. Kljub temu pa ostajajo izzivi – od izzivov javnega naročanja in omejenega vključevanja lokalnih in ekoloških pridelkov do težje sprejemljivosti teh bolj zdravih izbir pri otrocih. To bo v prihodnje zahtevalo sistemske spremembe ter še več sistematičnega dela z otroki ter več inovativnosti in vztrajnosti pri uvajanju sprememb. Nove zavezujoče Smernice za prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih (2024), ki prvič celovito vključujejo zavezanost trajnostnim ciljem, že predstavljajo pomemben korak k uresničevanju teh prizadevanj.

Projekt je pomembno prispeval tudi k večji osveščenosti o pomenu zajtrkovanja in spodbudil redno uživanje zajtrka med šolarji., Delež mladih, ki so redno zajtrkovali, se je v obdobju 2014 – 2018 povečal s tretjine na polovico, pozneje pa spet zdrsnil na začetno raven. Zato je pri nadaljnjem širjenju in nadgrajevanju projektnih ciljev ključnega pomena, da ne izgubimo izpred oči osnovnega poslanstva projekta: dvigovanje kulture rednega zajtrkovanja med mladimi.

Tako kot je bila praksa že v preteklosti je v podporo izvajanju tedna slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk pripravljenih veliko privlačnih in poučnih vsebin za otroke in mladino, ki jih lahko najdete na naslednji povezavi.