Z letošnjim šolskim letom so začele veljati prenovljene prehranske smernic v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki še naprej pomembno dopolnjujejo zgledno in kakovostno ureditev prehrane v slovenskih šolah in vrtcih. Njihov glavni cilj je zagotoviti otrokom in mladostnikom pestro, mešano in kakovostno prehrano, ki ustreza otrokovim potrebam. Osredotočajo se na odpravo neravnovesij v prehrani, zato v smislu višje zaščite zdravja otrok močno omejujejo procesirana živila, sladka živila in pijače, svetujejo zmerno uživanje kakovostnega mesa ter spodbujajo uživanje polnovrednih živil, kaš in stročnic, ki jih v prehrani otrok primanjkuje.
Poudarek na lokalni in trajnostni hrani v šolskih okoljih
Prenovljene smernice na področju šolske prehrane še močneje izpostavljajo pomen trajnostnega prehranjevanja in pomen uživanja lokalno pridelane hrane, kar je ključnega pomena za trajnostni razvoj ter ohranjanje domačega kmetijstva. Šole in vrtci imajo možnost, da pri izbiri živil prednostno izbirajo lokalne dobavitelje in tako pripomorejo k udejanjanju kratkih verig preskrbe s hrano. Takšen pristop ne prispeva le k bolj zdravi prehrani, temveč tudi k večji prehranski varnosti in trajnostnemu razvoju, ki sta v teh časih strateško pomemba za Slovenijo.
Ključno je, da naj bi se obroki v čim večji meri pripravljali iz nepredelanih ali minimalno predelanih zdravju koristnih živil, kar še povečuje priložnosti za vključevanje lokalne in sezonske hrane. Šole in vrtci, ki so že doslej sledili priporočilom zdrave prehrane, ne bi smeli imeti večjih težav pri prilagajanju novim smernicam. Da pa bi otroci takšno zdravo hrano iz lokalnega okolja tudi bolje sprejemali in da ta ne bi končala med odpadki, je treba spremembe uvajati postopoma. Postopno prilagajanje novostim skozi celotno šolsko leto bo zato ključna aktivnost, ki bo morala biti podprta tudi z vzgojno-pedagoškim delom. Vsa ta prizadevanja šol bi zato morali v čim večji meri podprti tudi starši oziroma skrbniki ter vsi deležniki v prehranski verigi.
Tudi javna naročila lahko podpirajo trajnostne cilje
Javno naročanje je vse bolj prepoznano kot ključno orodje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in večsektorskega pristopa, ki vpliva na različne komponente prehranskih sistemov in prinese številne koristi. V tem kontekstu so se zaradi naraščajočega zanimanja za vključevanje elementov trajnosti v zadnjih letih oblikovali različni pristopi, kot so Zeleno javno naročanje in Trajnostno javno naročanje. Po podatkih raziskovalnega projekta Šolski krožnik – dober zame in za planet uspejo slovenske osnovne šole glede na celotno količino živil predvidenih v šolskem jedilniku vključiti v povprečju le petino lokalnih živil, ta delež pa med šolami tudi zelo niha. Ob tem se nekatere šole srečujejo tudi z izzivi, kot je iskanje lokalnih ponudnikov, ponujene količine živil, odvisnost dobav od klimatskih razmer ali logistike dobavitelja in nenazadnje tudi od cene. Z ozirom na vedno večjo prepoznavnost vloge javnega naročanja živil tudi na nivoju Evropske komisije, se je Slovenija pridružila evropskim projektom Best ReMaP (2020-2023) in trenutno potekajočemu JA Prevent NCD, ki z izmenjavo izkušenj, znanja in obetavnih praks prinašata priložnosti za bolj sistemsko in celostno podprto izvajanje javnih naročil v praksi.
Šolska shema sadja, zelenjave in mleka kot dodatna pomoč trajnostnemu razvoju v šolah
Visoko učinkovita pobuda, ki omogoča EU finančno pomoč za podporo kakovostni in lokalni hrani v prehrani učencev, je ukrep Šolska shema sadja, zelenjave in mleka. Slovenija zelo učinkovito izkorišča ukrep, saj je vanj vključenih nekaj več kot 90 % vseh osnovnih šol, ki uspejo izkoristiti skoraj vsa dodeljena finančna sredstva. Dodana vrednost ukrepa ni le v dodatnem razdeljevanje lokalnega sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, ampak tudi pestra paleta obveznih spremljevalnih izobraževalnih ukrepov, ki krepijo pozitiven odnos do hrane, okolja, kmetijstva in zdravja na sploh kar so ključne vrednote za trajnostno prihodnost. Ukrep pa posredno spodbuja tudi tesnejše povezovanje med šolami in lokalnimi kmetijami, kar prispeva h krepitvi lokalne ekonomije in vzpostavitvi bolj trajnejših kratkih verig.
Tradicionalni slovenski zajtrk – več kot le obrok
Tradicionalni slovenski zajtrk ni zgolj obrok, temveč nosi pomembno pedagoško noto, saj otroke uči o pomenu zdravih prehranskih navad ter odgovornega odnosa do hrane in okolja. Letos želimo še posebej spodbuditi šole in vrtce, da učencem približajo koncept lokalne in trajnostne prehrane. Poudarek na sezonski in čim manj predelani hrani brez nepotrebne embalaže je ključnega pomena za zmanjšanje ogljičnega odtisa in varovanje okolja. Pomembno je, da se tega zavedajo tako izobraževalne ustanove kot tudi starši, ki imajo pomembno vlogo pri vzgoji otrok in podpori tovrstnih prizadevanj doma.
Vse vzgojno-izobraževalne ustanove vabimo, da se tudi letos pridružijo izvedbi Tradicionalnega slovenskega zajtrka in ob tem del dejavnosti ne samo v tem tednu, ampak tudi večkrat preko šolskega leta namenijo ozaveščanju o pomenu lokalne in trajnostne hrane. To je priložnost, da skupaj okrepimo zavest o pomembnosti zdrave prehrane, da spodbujamo k izboljšanju odnosa do hrane ter podpremo domače pridelovalce in trajnostni razvoj. Ključnega pomena je zavedanje, da še tako skrbno načrtovan in pripravljen obrok ne doseže svojega namena, če ga otrok odklanja. In prav s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom in Tednom slovenske hrane podpiramo oba vidika – zdravstvenega in vzgojnega, ki se tudi lepo prepletata in dopolnjujeta v prenovljenih prehranskih smernicah.
Sicer pa NIJZ v okviru programov Zdravje v vrtcu in Slovenska mreža zdravih šol izvaja vrsta aktivnosti, s katerimi se mlade spodbuja k kritičnemu razmišljanju o pomenu zdrave prehrane in vplivih prehranjevanja na okolje. V ta namen so s strani vzgojno-izobraževalnih zavodov izdelana številna spodbujevalna orodja, didaktične igre in druge aktivnosti, ki spodbujajo k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranjevanju. V programu Zdravje v vrtcu je v letošnjem šolskem letu rdeča nit »Jem zdravo, spoštujem hrano in varujem naravo«, kjer vrtci v svojih dejavnostih konkretno naslavljajo vse zgoraj navedene kazalnike.
