Rezultati raziskovalnega projekta »Trans maščobe v živilih«

Potrebo po strogi zakonodaji na tem področju potrjujejo tudi rezultati državnega raziskovalnega projekta »Trans maščobe v živilih«, ki ga izvajajo Inštitut za nutricionistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Biotehniška fakulteta, Pediatrična klinika UKC Ljubljana ter Institut »Jožef Stefan« ob finančni podpori Ministrstva za zdravje, Javne agencije za raziskovalno dejavnost in družbe Mercator. V okviru projekta smo že v preteklosti ugotovili, da med bolj tvegana živila sodijo tudi različni pekovski izdelki, presenetljivo pa smo znatne količine trans maščobnih kislin še vedno našli tudi v več rogljičkih, ki so bili s tržišča odvzeti v zadnjih nekaj mesecih. Proizvajalci imajo le še nekaj dni časa za uskladitev z zakonodajo, najpomembnejši korak v tem procesu pa je zamenjava delno hidrogeniranih rastlinskih maščob z drugimi sestavinami. Pravilnik predstavlja zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja.

Trans maščobe v živilih in njihov vpliv na zdravje

Od 7. aprila 2019 naprej je v Sloveniji skladno s Pravilnikom o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih prepovedano tržiti živila z več kot 2 g industrijsko dodanih trans maščob na 100 g maščob. Gre za dokazano nevarne snovi, katerih količina v prehrani prebivalcev se je bistveno povečala v prejšnjem stoletju, ko je industrija pri proizvodnji živil začela trde živalske maščobe nadomeščati s cenejšimi delno hidrogeniranimi rastlinskimi maščobami. Slednje so imele sicer zelo ugodne tehnološke lastnosti, žal pa so vsebovale tudi veliko trans maščob. Trans maščobe so maščobe, za katere so številne raziskave kasneje pokazale, da motijo presnovo in transport maščobnih, povečujejo raven krvnega holesterola ter s tem znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter drugih kroničnih bolezni. Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je potrebno količino trans maščob v živilih zmanjšati na najmanjšo možno količino. Prof. dr. Igor Pravst, vodja projekta »Trans maščobe v živilih«, Inštitut za nutricionistiko: »Prvi dokazi o neugodnem vplivu trans maščobnih kislin na zdravje izvirajo že iz sredine 70. let prejšnjega stoletja, ko so britanski znanstveniki postavili hipotezo, da je s srčno-žilnimi boleznimi povezana povečana umrljivost v Veliki Britaniji verjetno povezana z uživanjem vse večjih količin hidrogeniranih maščob. Kasnejše raziskave so to potrdile in pokazale, da so glavni krivec za povečano tveganje ravno trans maščobne kisline, ki jih je bilo največ v delno hidrogeniranih rastlinskih maščobah. O zelo visokih količinah zaužitih teh maščob so poročali tudi iz ZDA. Na osnovi dokazanih tveganj se je uporaba delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih konec prejšnjega stoletja začela hitro zmanjševati in uveljavilo se je splošno prepričanje, da trans maščobe v razvitih državah ne predstavljajo več pomembnega javno-zdravstvenega problema.«

Žal pa je bilo to prepričanje zmotno. V Sloveniji je do preobrata prišlo v letu 2015, ko je Danski raziskovalec dr. Steen Stender na strokovni konferenci Inštituta za nutricionistiko predstavil zaskrbljujoče rezultate mednarodne raziskave, ki je pokazala, da se je v obdobju med letoma 2012 in 2014 v Sloveniji razpoložljivost živil z industrijsko dodanimi trans maščobami v piškotih povečala za preko 300%. Dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje: »Zmanjšanje količine trans maščobnih kislin v živilih je takrat Slovenija uvrstila med strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025, Dober tek Slovenija, program pa je med ukrepi predvidel možnost zakonodajne omejitve trans maščobnih kislin. Da bi omogočili sprejem na dokazih temelječih političnih odločitev smo se takrat na Ministrstvu za zdravje odločili tudi finančno podpreti izvedbo raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih, ki ga je predlagal Inštitut za nutricionistiko, v sodelovanju z več drugimi raziskovalnimi organizacijami v Sloveniji.«

Leta 2016 so bili predstavljeni prvi rezultati projekta. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Ugotovili smo, da margarine na trgovskih policah v Sloveniji trans maščobnih kislin sicer skoraj ne vsebujejo več, nasprotno pa so bile znatne količine teh škodljivih maščob najdene v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki so jih uporabljali nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil, predvsem pekarne in slaščičarne. V okviru vrednotenja predpakiranih živil na prodajnih policah smo dodatno ugotovili, da se delno hidrogenirane rastlinske maščobe najbolj pogosto pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih in predpripravljenih živilih.« Izvedena je bila tudi predhodna ocena izpostavljenosti trans maščobam pri prebivalcih Slovenije. Dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Ocena je nakazala, da je povprečni vnos trans maščobnih kislin s pekovskimi in slaščičarskimi izdelki v splošni populaciji sicer še znotraj sprejemljivih vrednosti, vendar pa so večjim količinam trans maščobnih kislin lahko izpostavljeni posamezniki ali populacijske skupine, ki pogosteje posegajo po živilih, ki vsebujejo delno hidrogenirane maščobe.«

Na osnovi ugotovljenih tveganj je Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s strokovnjaki in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo pravilnik, ki omejuje vsebnost trans maščob v živilih. Dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje: »Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih omejuje vsebnost trans maščobnih kislin in sicer na 2 g na 100 g skupnih maščob. Slovenija je z nacionalnimi podatki o vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih in s podatki o njihovem uživanju zagotovila, da bo predpis omejeval vsebnost trans maščob v vseh živilih, ki se prodajajo pri nas, in ne zgolj domače proizvode. Zahtevo po omejitvi trans maščobnih kislin v vseh izdelkih na slovenskem tržišču smo dosegli v okviru postopka notifikacije predpisa, v katerem je s svojimi podatki in argumenti Ministrstvu za zdravje uspelo prepričati Evropsko komisijo in druge države članice o nujnosti takšnega ukrepa. Z uveljavitvijo pravilnika bo sedaj veljala omejitev tudi za živila iz evropskih in tretjih držav. Ker so trans maščobne kisline prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni, smo zadovoljni, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost in zaščitili zdravje prebivalcev.«

Najnovejši rezultati projekta Trans maščobe v živilih

Zadnji rezultati raziskovalnega projekta kažejo, da se ob glasnemu opozarjanju na problem stanje na tržišču sicer izboljšuje, še zdaleč pa ni idealno. Prof. dr. Rajko Vidrih, Biotehniška fakulteta: »V okviru projekta Trans maščobe v živilih smo zadnji odvzem vzorcev izvedli konec leta 2018, v obdobju prehodnega roka pravilnika. Vzorčili smo v omejenem obsegu na več lokacijah, in sicer na območju Osrednje Slovenije, Štajerske in Goriške. Med vzorci je bilo tudi deset vzorcev rogljičkov, ki so leta 2016 vsebovali več kot 2% trans maščobnih kislin. V nekaterih primerih smo ugotovili bistveno izboljšanje, npr. celo zmanjšanje iz skoraj 8% na pod 0,5%, vendar pa je bilo pri precej vzorcih stanje nezadovoljivo.« Navedeni rezultati potrjujejo, da je količino trans maščob tudi v tovrstnih živilih možno zelo znižati, bistveno za to pa je omejevanje uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Prof. dr. Igor Pravst, Institut za nutricionistiko: »Zaskrbljujoče je, da smo le nekaj mesecev pred polno veljavnostjo pravilnika v polovici odvzetih vzorcev rogljičkov našli preko 6% trans maščobnih kislin, medtem ko jih novi pravilnik dovoljuje največ 2%. Nekatere proizvajalce na tem področju očitno čaka še kaj nekaj dela, da bodo zagotovili varnost živil.« Ob tem je potrebno še enkrat izpostaviti, da je bilo vzorčenje izvedeno le na lokacijah, kjer so rogljički leta 2016 vsebovali znatno količino trans maščob. Predstavljeni rezultati zato ne predstavljajo povprečnega stanja na tržišču, kažejo pa, da se je pri približno polovici vzorcev stanje izboljšalo še preden je bila uveljavljena zakonodajna omejitev.

Tudi drugi rezultati projekta kažejo, da se količina trans maščob v prehrani Slovencev v zadnjih letih zmanjšuje. Nov pravilnik bo imel nedvomno pomemben vpliv na javno zdravje, ob čemer pa je potrebno upoštevati tudi vpliv zmanjšanja trans maščob, ki smo ga dosegli že pred uveljavitvijo pravilnika. V okviru projekta smo raziskovali tudi kakšna je bila izpostavljenost trans maščobam v preteklosti. Dr. Evgen Benedik, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana: »Za enega najbolj zanesljivih bioloških kazalcev prehranskega vnosa trans maščobnih kislin velja humano mleko, zato smo primerjali mlečno-kislinsko sestavo materinega mleka v odvisnosti od materine prehrane med letoma 2000 do 2010. Ugotovili smo, da se je v tem desetletnem obdobju količina trans maščobnih kislin v humanem mleku zmanjšala za 50% in sicer iz 2,3 ut.% na 1,15 ut.%. Rezultati so zelo spodbudni, z novo zakonodajo pa na tem področju pričakujemo še dodatno izboljšanje.«

Najstrožja pravila na svetu za bolj varna živila

Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih predstavlja zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja. Dr. Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje: »Ker so trans maščobne kisline prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni smo zadovoljni, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost v živilih in tako prispevali k boljšemu zdravju prebivalcev.« Prof. dr. Zlatko Fras, Univerzitetni klinični center, je ob tem dodal, da trans maščobe nimajo nobene koristne vloge pri delovanju človeškega telesa, zato je zelo pomembo, da jih bomo iz prehrane za vselej odstranili »Na ta način bomo ne le zmanjšali stroške zdravstvene oskrbe, temveč tudi preprečili marsikatero prezgodnjo smrt.« Na NIJZ so dodali, da z zakonodajo na področju trans maščob prvič zmanjšujemo dostopnost zdravju manj koristnih in manj kakovostnih živil na način, da to ni več skrb posameznika, pač pa proizvajalca. Dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Posebnost slovenske zakonodaje je v tem, da posega tudi na področje ponudnikov prehrane, kjer potrošniki nimajo možnosti vpogleda v kakovost ponudbe. Ukrep bo prispeval k izboljšanju javnega zdravja in k zmanjševanju neenakosti v zdravju s tem, da omejuje nepotrebno izpostavljenost škodljivim trans maščobnim kislinam v vseh dostopnih živilih na trgu, kar je pomembno predvsem za tiste populacijske skupine, ki bi bile zaradi svojega načina prehranjevanja bolj izpostavljene.« NIJZ ob tem še poudarja, da bo ukrep sicer imel največji vpliv na prehransko manj ugodna živila kot so slaščice, prigrizki, piškoti, keksi, ocvrta hrana, hitra hrana, vendar ta živila pogosto vsebujejo tudi visok delež manj zaželenih hranil (nasičenih maščob, sladkorja, soli), zato se svetuje manj pogosto uživanje tovrstnih živil v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi in zdravju koristnimi živili.

V Sloveniji uveljavljen pravilnik je poseben tudi v svetovnem merilu. Prof. dr. Igor Pravst, vodja projekta »Trans maščobe v živilih«, Inštitut za nutricionistiko: »Pravilnik je bil pripravljen zelo ambiciozno, pri čemer je imelo Ministrstvo za zdravje polno podporo stroke. Ponosni smo, da smo lahko vodili raziskovalni projekt, ki je podpiral sprejem tako pomembne politične odločitve. Za izhodišče je bil uporabljen danski model, šli pa smo še korak naprej – na Danskem omejitve veljajo le za živila, ki so naprodaj potrošnikom, v Sloveniji pa tudi za živila v veleprodaji. To pomeni, da se bo na ta način bistveno tudi zmanjšala možnost, da bi manj ozaveščeni proizvajalci živil pri proizvodnji še naprej uporabljali ceneno delno hidrogenirano maščobo. Z zmago se zaključuje ena zgodba, izzivov na področju prehrane pa nam seveda ostaja še veliko. Za podporo ustreznim političnim odločitvam v Sloveniji trenutno izvajamo vrsto aplikativnih raziskovanih projektov, med drugim na Inštitutu za nutricionistiko vodimo projekt »Sladkor v prehrani«, hkrati pa izvajamo vrsto aktivnosti za povečanje ozaveščenosti prebivalcev. Zelo pomemben program za zagotavljanje verodostojnih informacij na področju prehrane je Nacionalni portal www.prehrana.si, ki ga urejamo skupaj z NIJZ, hkrati pa izvajamo tudi projekte, ki neposredno spodbujajo potrošnike, da bi pri izboru živil bolj upoštevali njihovo sestavo. Slednje je tudi cilj projekta Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga izvajamo skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom »Jožef Stefan«, v okviru projekta pa bomo potrošnikom preko sodobne mobilne aplikacije omogočili enostaven dostop do ključnih podatkov o sestavi živil, ter jih podpirali pri interpretaciji teh podatkov.«

Dodatne informacije:

• Kronologija dogodkov do zakonodajne omejitve
• Več o projektu »Trans maščobe v živilih«