Prehranske raziskave in podatki

Kako se prehranjujemo v Sloveniji od dojenčkov, otrok, mladostnikov do odraslih?

Prehranske raziskave in podatki

EU Menu je prva vseevropska raziskava o prehranskih navadah, prehranskih vnosih in zaužitih količinah živil pri posameznih skupinah prebivalstva.

Zadnje posodobljeno: 06.12.2022
Objavljeno: 17.02.2016

V Sloveniji se je pričela s pomočjo evropskih sredstev izvajati v letu 2014 in bo predvidoma zaključena do leta 2019, ko bodo na voljo tudi prvi podatki. Delo na ravni EU usklajuje in koordinira Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), raziskavo v Sloveniji pa izvajamo v konzorcijski skupini raziskovalnih ustanov, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, sodelujejo pa Inštitut Jožef Stefan, Pediatrična klinika Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Biotehniška fakulteta in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za nutricionistko, Fakulteta za vede o zdravju Univerze na primorskem ter Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Gre za doslej najobsežnejšo prehransko raziskavo v Sloveniji, v katero ne bodo vključeni le odrasli, temveč tudi otroci, mladostniki in starejši odrasli, in sicer z metodologijo kot jo priporoča EFSA. Cilj raziskave je pridobiti kvalitetne podatke, ki bodo nujna osnova za oceno prehranskih navad prebivalcev in ocenjevanje s prehrano povezanih tveganj, hkrati pa bodo pomemben vir raziskovalnih informacij ter podpora ustvarjalcem nacionalnih politik za spodbujanje zdravega načina prehranjevanja.  

Osnovni namen raziskave EU Menu je uskladiti zbiranje podatkov o zaužitih količinah živil v Evropi in zagotoviti standardizirane informacije o tem, kaj in kako jedo posamezne skupine prebivalstva v vseh državah in regijah EU. To bo omogočilo bolj natančne ocene izpostavljenosti dejavnikom tveganja v hrani in s tem učinkovito odločanje o varnosti hrane ter zanesljive ocene vnosov hranil in s tem ocene oglede energijske in hranilne ustreznosti naše prehrane. Več o tem si lahko preberete na spletni strani EFSA: http://www.efsa.europa.eu/en/data/food-consumption-data

 

Podatki o uživanju hrane so prepoznani kot ključni za odločanje in delovanje številnih evropskih institucij, nacionalnih pristojnih organov in deležnikov in lahko služijo kot pomemben vir informacij pri:

  • načrtovanju in vrednotenju ukrepov nacionalne prehranske in gibalne politike;
  • spremljanju prehranskih navad;
  • oblikovanju nacionalnih prehranskih priporočil utemeljenih na prehranskem vzorcu;
  • oblikovanju živilske zakonodaje in zagotavljanju varstva potrošnikov;
  • spremljanju in zagotavljanju varnosti živil;
  • izvajanju epidemioloških študij;
  • načrtovanju razvoja v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji;
  • razvoju in preoblikovanju živilskih izdelkov;
  • izobraževanju in znanosti;
  • načrtovanju preventivnega zdravstvenega varstva itd.

Raziskovalni program EU Menu na ravni EU usklajuje in vodi EFSA, v njegovo pripravo in izvajanje pa so v veliki meri vključene pristojne nacionalne institucije. Ker so se doslej takšne raziskave izvajale z različnimi metodami in pristopi je standardizacija in poenotenje postopkov zbiranja teh podatkov na nivoju EU prioritetni in ključni cilj EFSA. Agencija je bila ustanovljena leta 2002 z namenom zagotavljanja visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zbiranja in analiz podatkov ter podajanja objektivnih in neodvisnih znanstvenih mnenj. Za njeno učinkovito delovanje je izredno pomembno dobro sodelovanje vseh deležnikov, zato agencija že več kot desetletje uresničuje strategijo sodelovanja z državami članicami in sorodnimi raziskovalnimi organizacijami.

Zaradi uporabe različnih metodologij in različnih sistemov razvrščanja živil v posameznih državah članicah, podatki o vrsti in količini zaužitih živil doslej pogosto niso bili povsem primerljivi. Na zanesljivost podatkov namreč močno vplivajo razlike v načinu izvajanja raziskav, npr. številu vključenih dni anketiranja in nivoju razvrščanja živil, pa tudi natančnosti podatkov o sestavi sestavljenih jedi. EFSA je zato prevzela tudi vlogo koordinatorke zbiranja in harmonizacije trenutno razpoložljivih nacionalnih podatkov.

Skupaj z državami članicami so bila pripravljena enotna EU Menu priporočila skladno s katero države članice izvajamo nove nacionalne prehranske raziskave. Gre za nadaljevanje pobud, ki jih je finančno podpirala EU in preko katerih se usklajeno evropsko prizadevanje uresničuje v praksi.

EU MENU SLOVENIJA

Raziskavo EU Menu Slovenija smo zasnovali v obliki petih specializiranih delovnih sklopov, nad delovanjem katerih bedita Znanstveni in Usmerjevalni odbor, vsak s svojimi specifičnimi nalogami. V  prvem in letošnjem letu izvajanja raziskave partnerji prilagajamo metodologijo in raziskovalna orodja zahtevam EU Menu, poleg tega moramo razviti nekaj povsem nam prilagojenih orodij. V letu 2016 bomo izvedli tudi pilotno raziskavo. Za raziskavo najbolj ključno leto bo 2017, ko bo preko preko celotnega koledarskega leta (vsi letni časi, delovni dnevi in konci tedna) potekal glavni del raziskave – terensko anketiranje na domovih naključno izbranih prebivalcev. Leto 2018 je namenjeno obdelavi in pripravi podatkov v skladu s poročevalsko shemo. Priprava podatkov bo usklajena s protokolom, ki je dogovorjen z EFSA, upoštevajoč evropski sistemu razvrščanja živil imenovan FoodEx. Po statistični obdelavi bodo mogoče tudi nacionalne ocene izpostavljenosti določenim dejavnikom tveganja v prehranski verigi ter nacionalne ocene vnosov posameznih hranil. Pomembno je, da bomo raziskavi dodali tudi vprašanja o prehranskem vedenju posameznikov, njihovi telesni dejavnosti, uporabi prehranskih dopolnil in zdravstvenem stanju. Pridobili bomo antropometrične podatke sodelujočih – višino, maso in telesno sestavo posameznikov. Raziskava bo zelo obsežna, saj vključuje dojenčke in otroke od treh mesecev do 3 let, otroke in mladostnike nad 10 let in odrasle prebivalce med 18 do vključno 74 let. V prihodnje si želimo tudi možnosti vpogleda v prehranjevanje ožjih, še posebej bolj ranljivih skupin prebivalstva, kot so npr. starejši od 75 let, posamezniki z nižjim socio-ekonomskim položajem, institucionalizirani starejši in nosečnice.

Poleg Slovenije v tem času raziskavo EU Menu izvajajo še Avstrija, Grčija, Madžarska, Italija in Romunija. Avstrija in Romunija bodo pridobivale podatke le za odrasle, Grčija za otroke, Slovenija, Madžarska in Italija pa za obe populacijski skupini.

Za dobro javno zdravje
Območna enota Murska Sobota

Zimska gibanica 2025 – vabilo k sodelovanju

Podrobno
Duševno zdravje

V Celju je začela pilotno delovati mreža mladih prostovoljcev Pravi prijatelj

Podrobno
Območna enota Maribor

Čist zrak za zdravje

Podrobno