Prehranska dopolnila ne zdravijo in niso bližnjica do zdravja

Pristojni so opozorili na nujnost spoštovanja zakonodaje pri oglaševanju prehranskih dopolnil v medijih, saj nadzori razkrivajo vse pogostejše kršitve, kjer oglasi zavajajo s pripisovanjem zdravilnih učinkov prehranskim dopolnilom, ki pa niso dokazani.

Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je ob tem povedala, da se uporaba prehranskih dopolnil v zadnjih letih povečuje in ob tem opozorila, da prehranska dopolnila niso nadomestilo za pestro prehrano, saj običajna živila vsebujejo hranila v najbolj optimalnih koncentracijah in kombinacijah, poleg tega vsebujejo tudi varovalne snovi, ki jih prehranska dopolnila ne vsebujejo.

V nacionalni prehranski raziskavi »SI.Menu«, 2018 je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji prehranska dopolnila redno uživalo 35,6 % mladostnikov in odraslih, pri čemer je bila uporaba bolj razširjena med ženskami, prebivalci zahodne Slovenije ter med izobraženimi in premožnejšimi posamezniki. Pandemija covid-19 (2020 – 2022) je dodatno spodbudila uporabo prehranskih dopolnil, saj je več kot tretjina anketiranih odraslih povečala njihovo uživanje, predvsem takih, ki so vsebovala hranila, ki podpirajo delovanje imunskega sistema, kot so vitamin C, vitamin D, cink in selen.

Po podatkih Evropskega združenja za prehranska dopolnila, je v letu 2022 več kot 9 od 10 odraslih anketiranih prebivalcev Slovenije, v zadnjih 12 mesecih uporabilo prehransko dopolnilo.

Porast uporabe prehranskih dopolnil je povezana tudi z oglaševanjem, ki značilno spodbuja prodajo, vključno s pogosto uporabo neodobrenih zdravstvenih trditev, vključno z navedbami, da z običajno prehrano ne zaužijemo ali ne izkoristimo vseh potrebnih hranil. Za pokrivanje potreb po hranilih je vedno prva in najboljša rešitev uravnotežena prehrana. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za pestro prehrano, saj živila vsebujejo hranila v najbolj optimalnih koncentracijah in kombinacijah, poleg tega vsebujejo tudi varovalne snovi, ki jih prehranska dopolnila ne vsebujejo. Kadar pride do potrebe po dodajanju hranil, so prehranska dopolnila lahko zelo koristna, vendar to ne sme postati razlog, da bi se odpovedali pestri in uravnoteženi prehrani.

Potrošniki pogosto verjamejo, da so prehranska dopolnila varna, še posebej, če so kupljena v lekarni ali oglaševana prek medijev. Spletna anketa NIJZ kaže, da 72 % anketiranih prehranska dopolnila kupi v lekarni, 25 % v trgovini z “zdravo prehrano in športno prehrano”, 24 % v spletnih trgovinah, 20 % v trgovinah s kozmetiko in hrano, 7 % preko svetovalca/zastopnika na domu.

Na vprašanje, če so že kdaj ob uživanju prehranskih dopolnil opazili neželene učinke kot npr. slabost, težave s prebavo, motnje srčnega ritma, spremembe na koži, je 15 % anketiranih odgovorilo pritrdilno, 5 % pa je takih, da poznajo koga, ki se mu je to zgodilo. Za naslavljanje neželenih učinkov, povezanih z živili, je bila v Sloveniji v leta 2016 uvedena nutrivigilanca, ki je del širšega evropskega sistema spremljanja neželenih dogodkov v povezavi s hrano. V obdobju med letoma 2016 in 2023 je bilo v Sloveniji obravnavanih 78 primerov, večina je bila povezanih z uživanjem prehranskih dopolnil.

Poročila so pokazala, da so neželeni učinki lahko blagi (na primer spremembe počutja), resni (na primer prebavne težave, povišana temperatura) ali zelo resni (na primer življenjsko ogrožajoča stanja z motnjami srčnega ritma). Uporabniki pri sebi hitro opazijo akutne težave, od spremembe počutja do prebavnih težav in motenj srčnega ritma, kronične ali zakasnjene zdravstvene težave pa težje povežejo z uživanjem prehranskega dopolnila, čeprav so prav tako verjetne.

Zakonodaja glede označevanja, ki velja splošno za vse kategorije živil, torej tudi za prehranska dopolnila, je v pristojnosti Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo  rastlin. Pravila glede splošnega obveščanja potrošnikov in uporabe dovoljenih zdravstvenih in prehranskih trditev na živilih morajo nosilci živilske dejavnosti upoštevati pri vseh kategorijah živil.

Glavni cilj kampanje, v kateri sodelujemo omenjene institucije, je ozaveščanje javnosti o pomenu kritičnega pristopa do oglasov, še posebej tistih, ki obljubljajo neverjetne rezultate.