Prehrana med velikonočnimi prazniki

Če bi obilno jedli samo za praznike, ne bi tvegali

Prehrana med velikonočnimi prazniki bistveno ne vpliva na povečanje telesne teže, prav tako nima drugih dolgoročnih posledic za zdravje. Večjo pozornost pri prehrani pa je treba nameniti bolnikom in tistim, ki se morajo držati predpisanega načina prehranjevanja.

Tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v »zdrave izbire« po recepturi. Vseeno pa smo lahko malce bolj zmerni tudi pri pripravi teh dobrot. Če recimo pečemo potico, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Priporočamo, da v času velike noči ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi že v trgovini. Uživajmo zmerne količine šunke (manj mastne, odstranjena vidna maščoba), potice, jajc in hrena, poleg tega pa vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo potem manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega. Paziti moramo tudi na pitje. Ne pretiravajmo s sladkanimi (aromatiziranimi) pijačami, energijskimi napitki in še posebej z alkoholnimi pijačami.

Pomembno je, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. To so energijsko bogata živila, z veliko maščob, sladkorja in soli. Praviloma taka hrana vsebuje tudi malo vlaknin. Prav taka živila pa se najpogosteje pojavijo na naših prazničnih krožnikih.

Koliko jajc lahko pojemo med prazniki?

Jajca so v priporočenih količinah in pogostosti del uravnotežene prehrane, saj vsebujejo beljakovine visoke biološke vrednosti  ter veliko vitaminov (A, D, E, B1, B2, B12 in folno kislino) in mineralov (železo, cink, kalcij, jod in selen). Vsebujejo tudi holin, ki je pomembno hranilo pri razvoju možganov in je zato še zlasti pomemben v prehrani nosečnic in doječih mamic. Zaradi vsebnosti holesterola (približno 250 mg/jajce) in neželenih nasičenih maščob, jih v prehrani kljub vsemu delno omejujemo. Na tedenski ravni pri zdravih osebah priporočamo nekje tri do pet jajc, odvisno od ostalih živil, ki jih vključujemo v dnevne jedilnike. Pri tem je treba upoštevati tudi jajca, ki so že prisotna v živilih. Res je tudi, da na vrednosti maščob v krvi bolj vpliva prisotnost nasičenih in trans maščobnih kislin v prehrani kot holesterola. Ne glede na to, priporočila navajajo, da naj ne bi zaužili več kot 300 mg holesterola na dan. Kljub temu pa naj bodo na vnos holesterola pozorni predvsem tisti, ki imajo povišane vrednosti holesterola v krvi.

Za več informacij o jajcih obiščite Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si.

Hren

Hren je najpogosteje povezan s praznovanjem velike noči in ga v tem času tudi redno vključujemo v jedilnike. Zaradi svojega značilnega okusa, arome in zaradi svoje hranilne sestave bi bil hren lahko odličen dodatek k naši vsakodnevni prehrani tekom celega leta. Z vidika hranilne sestave korena hrena odlikujejo predvsem vsebnosti: prehranske vlaknine, C-vitamina, kalija, bakra in mangana. Tako je npr. C-vitamin pomemben pri delovanju imunskega sistema, druge sestavine v korenu hrena (glukozinolati in fenolne spojine) pa kažejo na njegovo antibakterijsko in antiseptično delovanje; ugotavlja se tudi njegov ugoden vpliv na prebavo in presnovo maščob.

Za več informacij o hrenu obiščite Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si.

Ne pretiravajmo

Z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Ampak če so pred vrati velikonočni prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili, to pa naj ne bo vsak dan. Priporočamo vključevanje sadja in zelenjave v obroke ter več telesne aktivnosti, ki jo lahko izvajamo vsak dan (sprehod v naravi, tek, druge telesne aktivnosti).

Pri pretiravanju se lahko poslabša počutje, storilnost, pojavi se utrujenost, postanemo napihnjeni. V tem primeru popijmo kozarec navadne vode, ki ji dodamo žlico limoninega soka, ta običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebava se olajša tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo prehranske vlaknine in telesna dejavnost.

Z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Ker so pred vrati prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili, kar pa naj ne bo vsak dan. Tako kot zaužitje ene porcije zelenjave nima pozitivnih učinkov na zdravje, tudi enkraten obilni in prehransko manj ustrezen obrok ne bo imel večjih dolgoročnih posledic za naše zdravje.

Navkljub temu, da so prazniki povezani z dobro hrano in pijačo, ne pozabimo na priporočila glede velikosti porcije in sestave zdravega krožnika.

Naj prazniki ostanejo v lepem spominu

Pomembno je, da je hrana, ki jo ponudimo, varna. Večkrat pozabimo, da lahko tudi priprava jedi v domači kuhinji predstavlja tveganje za zdravje oziroma vir okužbe. Da bi to preprečili, je tudi v domačem okolju treba zagotoviti izvajanje osnovnih higienskih načel.

Izbiramo sveža, polnovredna živila. Vzdržujemo čistočo rok, kuhinjskih površin in pripomočkov. Ločujemo surovo in kuhano hrano, za različne jedi uporabljamo namenski pribor (žlice, vilice, nože, deske). Poskrbimo, da je hrana zadosti toplotno obdelana, tudi pri ponovnem pogrevanju hrane. Kuhane hrane ne puščamo pri sobni temperaturi več kot 2 uri, v namenskih posodah jo shranimo v hladilnik (pod 5°C). Zamrznjeno hrano odtaljujemo v hladilniku in ne pri sobni temperaturi.

Za barvanje jajc uporabljamo le temu namenjene barve ali naravna barvila (npr. čebulne olupke). Pobarvana jajca do uporabe shranimo v hladilniku. Jajca so lahko onesnažena z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, zato z vsakim jajcem ravnamo tako, kot da je z njimi onesnaženo. Pozorni smo na higieno rok! Napotki za higiensko ravnanje z jajci so na voljo na naslednji povezavi.

Po podatkih ameriškega Urada za hrano in zdravila (Food and Drug Administration), lahko trdo kuhana jajca hranimo v hladilniku do sedem dni po tem, ko so bila kuhana. Pri tem ni pomembno, ali so jajca že olupljena ali so še v lupini. Pomembno pa je, da smo jajca z ustreznim rokom uporabe, po kuhanju hitro ohladili in pospravili v hladilnik, najkasneje dve uri potem, koso bila kuhana.

Velikonočno šunko oziroma vsak mesni/ribji izdelek pripravimo po navodilih proizvajalca, preverimo ali ga je pred zaužitjem treba toplotno obdelati ali ne.  Svežo šunko ali drug mesni izdelek je treba kuhati do središčne temperature 70°C.

Hren, zelišča, drugo svežo zelenjavo ali sadje pred uporabo temeljito operemo pod tekočo pitno vodo.

Ohranimo svoje običaje in pomislimo na ljudi, ki so sami

Velikonočne praznike različno doživljamo in imamo do njih tudi različen odnos. Nekaterim prihajajoči prazniki pomenijo več, drugim manj. Morda lahko to pri nekaterih ljudeh vzbudi neprijetne občutke, otožnost ali žalost, kar je do neke mere razumljivo. Če smo mi tisti, ki smo osamljeni ali doživljamo kakšno drugo stisko, pokličimo svoje bližnje ali prijatelje oz. pomislimo na druge možnosti za pogovor. Če pa imamo ljudi okoli sebe, pomislimo na tiste med nami, ki te sreče nimajo, namenimo jim klic ali spodbudno misel. Če je stiska zelo huda, poiščimo strokovno pomoč. Viri pomoči na področju duševnega zdravja so dostopni na tej povezavi, kjer lahko najdete obliko pomoči ali podpore, ki vam najbolje ustreza.