Zato v tem obdobju ni smiselno, da se s prehrano pretirano obremenjujemo, ampak se raje posvetimo druženju in radostim, ki jih prinaša praznični čas. Hrana ne sme postati sredstvo kontrole, odrekanja, kaznovanja ali po drugi strani mašilo za vse stresne situacije, ki jih lahko ta čas nekateri doživljajo. Bistveno je, da v hrani uživamo brez slabe vesti, ne smemo pa ob tem povsem pozabiti, da vse kar pojemo, vpliva na naše počutje in zdravje.
Prehrana med decembrskimi prazniki in s tem povezane težave
Prehrano med prazniki tradicionalno obogatimo s prazničnimi jedmi, uživamo več mesa in mesnih izdelkov, sladkega peciva, potic in tort, ki so bogat vir energije, maščob, še posebej zdravju škodljivih nasičenih maščob, soli/sladkorja in aditivov. Lahko rečemo, da ima vsak svojo praznično tradicijo glede izbora hrane. Tako kot ne bo koristilo, če le kakšen dan v letu uživamo zelo zdravo hrano, tako tudi ne bo nič narobe, če se kak dan pregrešimo. Lahko pa si nakopljemo težave, če se prenajedamo in izbiramo pretežno zdravju nekoristne jedi vsak dan med prazniki, kar začne neugodno vplivati na počutje, razpoloženje in storilnost, poslabša se naš imunski sistem in nenazadnje tudi zdravje. Pojavijo se lahko tudi kratkotrajne prebavne težave (npr. napenjanje, zaprtje, zgaga), ki pa običajno minejo brez zapletov. Če do tega pride, popijmo kozarec vode, ki smo ji dodali žlico limoninega soka, saj ta običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebavo olajšamo tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo obroki, bogati s prehransko vlaknino in telesna dejavnost. Po drugi strani lahko energijsko bogata prehrana med prazniki vpliva na povečanje telesne mase na račun maščevja, saj po nekaterih tujih podatkih v tem obdobju v povprečju pridobimo med 0,4 – 1.0 kg, nekateri posamezniki tudi več. Mnogi med decembrskimi prazniki pridobljene telesne mase nikoli ne izgubijo, kar dolgoročno pomeni, da lahko zaradi prevelikega energijska vnosa med vsakoletnimi prazniki v desetih letih pridobijo tudi okoli 10 kg ali celo več. Zato je pomembno, da se med prazniki, kolikor se le da, vzdržimo prenajedanja in skušamo vsak obilnejši praznični obrok uravnotežiti z ostalimi dnevnimi obroki, ki so lahko nekoliko skromnejši in z več zelenjave in sadja. Ob tem ne pozabimo na telesno dejavnost. Pri hrani v teh dneh ostanimo zmerni, upoštevajmo priporočila o uravnoteženi prehrani, popijmo dovolj tekočine, priporočljiva sta voda in nesladkan čaj. Alkohola pa čim manj, tem bolje. Najbolj zdrava odločitev je nič alkohola.