Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost

Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob Svetovnem dnevu hrane izpostavlja dostopnost, varnost, raznolikost in trajnost hrane, s ciljem zagotoviti, da vsi ljudje po svetu dobijo dovolj hrane. To vključuje vidike, kot so dostopnost, raznolikost, hranljivost, cenovna dostopnost in varnost. FAO prav tako izpostavlja pomembnost reševanja izzivov, kot so podnebne spremembe, gospodarske krize in konflikti, ki še poslabšujejo dostopnost do hrane.

Več informacij najdete na spletni strani Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo ob tej priložnosti organizirali strokovno srečanje z naslovom “Odpadna hrana v šolah: izzivi in rešitve”. Namenjeno je bilo vsem, ki so vpeti v šolski prehranski sistem, z namenom, da poiščemo konkretne rešitve za zmanjšanje odpadne hrane v šolah in s tem pripomoremo k bolj trajnostnemu prehranskemu sistemu.

FAO nas opozarja:

• Zagotoviti moramo dostop do raznolike hrane, ki je varna in hranljiva za vse. To vključuje večjo raznolikost hrane na poljih, pri ribolovu, svetovnih prehranskih trgih in na naših mizah.
• Lakota in prehranska negotovost se še poslabšujeta zaradi pogostih vremenskih sprememb, gospodarskih kriz in različnih konfliktov. To vpliva na milijone ljudi, ki nimajo dostopa do zadostnih količin hrane.
• FAO poziva k iskanju rešitev, ki bodo zagotovile, da bodo ljudje po svetu imeli reden dostop do hranljive in varne hrane. Pri tem se osredotoča tudi na trajnostno kmetijstvo, zmanjšanje odpadne hrane in pravično porazdelitev virov.
• Svetovni dan hrane 2024 bo obeležen s slavnostnim globalnim dogodkom, ki bo potekal 16. oktobra 2024 na sedežu FAO v Rimu z naslovom “Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost”. Dogodek bo potekal v hibridni obliki, kar pomeni, da bo omogočena tudi virtualna udeležba. Dan kasneje, 17. oktobra, bo v sklopu Svetovnega foruma za prehrano potekala posebna skupščina, ki bo poudarila ključno vlogo mladih pri preoblikovanju globalnega prehranskega sistema. FAO vse zainteresirane vabi, da se dogodkov udeležijo bodisi osebno bodisi prek spleta.

Pomembna je kakovost prehrane v šolah in doma

V obdobju odraščanja ima uravnoteženo prehranjevanje še posebno velik pomen, saj hrana ne predstavlja le energije za delovanje telesa in njegovo obnovo, temveč predvsem zagotavlja hranilne snovi, ki omogočajo optimalno zdravje ter skladno rast in razvoj otrok in mladostnikov. Prav tako lahko z ustrezno prehrano vplivamo na zmanjševanje prekomerne prehranjenosti in debelosti, ki predstavlja najpomembnejši javnozdravstveni izziv. Prenovljene prehranske smernice za šole in vrtce poudarjajo prehod na bolj zdravo in trajnostno naravnano prehrano, ki zajema zmernejše vključevanje živil živalskega izvora, zlasti mesa in mesnih izdelkov, več stročnic, kaš in polnozrnatih izdelkov, izrazito pa omejujejo vključevanje visoko procesiranih in po sestavi manj ugodnih izdelkov ter sladkanih pijač. Pomembno je, da otroci uživajo pestro mešano prehrano, optimizirano glede na njihove prehranske potrebe. Da bi takšno zdravo hrano otroci lažje sprejemali in da hrana ne bi postala odpadek, je nujno, da takšna prizadevanja podprejo tudi starši. Pomembno je, da otrokom zagotovimo najboljšo možno prehrano tudi doma in tako s skupnimi prizadevanji ustvarimo boljše pogoje za zdravje, učenje in razvoj vseh mladih generacij.

Odpadna hrana v šolah

Kljub prizadevanjem šolskih kuharjev in organizatorjev šolske prehrane, da bi učencem zagotovili zdrave, uravnotežene obroke, se ti dnevno soočajo z odpadno hrano; najpogosteje je to: zelenjava in zelenjavne jedi, enolončnice, razne kaše in polnovredna žita ter mlečni izdelki brez dodatkov, pa tudi ribe. Vzroki za velike količine odpadne hrane v šolah temeljijo na več dejavnikih: zavračanju hrane (učenci pogosto zavračajo jedi, ki jih niso navajeni jesti doma); brezbrižnosti do hrane (kar je lahko tudi povezano z njihovim domačim okoljem, kjer ne prevzemajo odgovornosti za pravilno ravnanje s hrano); neodjavljanje obrokov (starši pogosto ne odjavijo otrok od šolskih obrokov pravočasno, kar povzroča presežke hrane in s tem več odpadne hrane); vpliv prehrane zunaj doma (vedno več družin se pogosto prehranjuje v okviru restavracij in pri ponudnikih hitre prehrane, kar prav tako vpliva na slabše sprejemanje šolskih obrokov); pomanjkanje časa za mirno uživanje obrokov, hrup v jedilnici ter izbirčnost vplivajo na to, da učenci hitro odidejo od kosila, ne da bi zaužili celoten obrok. Priložnosti za zmanjšanje odpadne hrane so tako v boljšem načrtovanju obrokov, prilagajanju okusov učencem, vključevanju učencev in staršev v načrtovanje jedilnikov ter ozaveščanju o pomenu zmanjšanja odpadne hrane.

Zavedanje pomena odgovornega ravnanja s hrano

Letošnja obeležitev svetovnega dne hrane nas poziva k poglobljenemu zavedanju o pomenu odgovornega ravnanja s hrano. Poudarja se potreba po spremembah v izobraževalnem sistemu, saj šole lahko postanejo ključni prostor za ozaveščanje mladih o pomenu hrane in zmanjševanju odpadne hrane. Z izobraževalnimi programi, ki spodbujajo spoštljiv in odgovoren odnos do hrane, lahko šole pomembno prispevajo k oblikovanju trajnostnih prehranskih navad že od zgodnjega otroštva.

Poleg tega je sodelovanje staršev ključno pri oblikovanju zdravih prehranskih navad in zmanjševanju odpadne hrane. Z usklajenimi prizadevanji šol, staršev in širše skupnosti lahko ustvarimo trajnostno prihodnost, v kateri bodo otroci že od malih nog razvijali odgovoren odnos do hrane in okolja. Tako bodo pomembno prispevali k varovanju dragocenih virov ter krepili zavest o pomenu skrbi za prihodnje generacije.

Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu hrane 2024 z naslovom »Odpadna hrana v šolah: izzivi in rešitve«

Za Nacionalni inštitut za javno zdravje je vsakoletna obeležitev svetovnega dne hrane nadaljevanje verige obeležitev svetovnih dni, ki jih nadgrajujemo in obravnavamo predvsem na temo lokalne trajnostne oskrbe. Tako smo že leta 2005 pripravili širok splošen pregled aktivnosti nam tem področju, v naslednjih letih pa izvedli delavnice na to temo z različnimi deležniki. Trajnostnim ciljem in vidikom zmanjševanja odpadne hrane v šolah pa smo posvetili letošnje strokovno srečanje z namenom , da bi skupaj poiskali priložnosti in okrepili prizadevanja za boljšo prihodnost.

Nekaj utrinkov s srečanja

»Spodbujanje trajnostnega razmišljanja in odgovornega ravnanja s hrano med mladimi je ključnega pomena za zmanjšanje količine odpadne hrane in bolj učinkovito izrabo virov v prihodnosti. Ključno vlogo pri tem ima vzgoja in izobraževanje, ki z različnimi didaktičnimi metodami spodbuja mlade k sprejemanju trajnostnih praks in odgovornega odnosa do hrane. S tem prispevamo k oblikovanju generacije, ki bo pri svojih odločitvah premišljeno upoštevala vire in okolje.« (dr. Martina Erjavšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani)

»Hrana je več kot le obrok. Je spomin, veselje, druženje, identiteta naroda, darilo. Je najtrdnejša vez z naravo. Zato ne sodi v smeti. Manj hrane kot zavržemo, bolj pestro kot imamo prehrano, bolj pozitivno vplivamo na okolje in biodiverziteto. Na koncu pa tudi privarčujemo.« (Tadeja Kvas-Majer, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

»Uvajanje zdrave in trajnostne prehrane v vzgojno-izobraževalne zavode ni le korak k boljšemu zdravju otrok, temveč tudi pomembna investicija v prihodnost. S tem jih učimo odgovornega odnosa do okolja, zmanjšujemo odtis hrane ter spodbujamo lokalno pridelavo in sezonsko uživanje živil. Takšna prehrana krepi telesno in duševno zdravje mladih, hkrati pa jih ozavešča o pomenu trajnosti, kar vpliva na njihove izbire tudi kasneje v življenju.« (dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje).

»Samo za odvoz zavržene hrane slovenske šole in vrtci letno porabijo do 4 milijone evrov. S preprostimi ukrepi lahko te količine in stroške zmanjšamo, naše mlade pa ozavestimo o odgovornem odnosu do hrane.« (Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja)

»Sprejemljivost obrokov je pomemben člen tudi pri preprečevanju količin zavržene hrane.« (asist. Anja Bolha, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)

»Javno naročanje hrane je ključno orodje, s katerim lahko država spodbuja prehranske, zdravstvene in trajnostne cilje ter vpliva na prihodnje proizvodne in potrošniške trende.« (Neža Fras, Nacionalni inštitut za javno zdravje)

»Pomemben del vzgoje otrok o zdravem prehranjevanju je spoštljiv odnos do hrane. 1 do 4 šolski obroki, ki jih nudijo slovenske šole, ni nekaj samoumevnega, pravzaprav redkost celo v razvitem svetu. Velike količine hrane, ki jo otroci zavržejo pri šolskih obrokih, je nedopustno dejanje, ki kliče po ozaveščanju otrok o zmanjševanju odpadne hrane. Ali je stari rek: “Hrane se ne meče stran!” pozabljen?« (Tanja Polak Benkič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)

»Skupaj, s sodelovanjem šol, staršev in učencev, lahko zmanjšamo količino zavržene hrane in ustvarimo bolj trajnostne prehranske sisteme. Pomembno je, da že od malih nog gradimo spoštljiv odnos do hrane in narave ter s tem prispevamo k boljši prihodnosti za vse generacije. « (Vida Fajdiga Turk, Nacionalni inštitut za javno zdravje)