Vpliv postenja na telo
Pri postenju v telesu spodbudimo mehanizme, ki spremenijo metabolizem v telesu in ga prilagodijo na pomanjkanje hrane in v nadaljevanju na privzem hranil iz telesnih zalog (npr. telo porablja lastne beljakovine iz mišic). Po prekinitvi posta pa se lahko začne v telesu zaradi ponovnega vnosa hrane ustvarjati maščobna zaloga. Tako je pri postenju organizem odvisen od zalog energije in hranil, ki so se shranile v času hranjenja. V času postenja se pričnejo za delovanje možganov in drugih organov v telesu najprej koristiti jetrne zaloge energije v obliki glikogena, izčrpajo se tudi rezerve beljakovin, šele s podaljševanjem stradanja se presnova prevesi k izkoriščanju maščobnih zalog.
Učinki in tveganja postenja
Mnogi se na postenje pripravijo tako, da postopno preidejo na uživanje sadja in zelenjave. Običajno se lahko že prvi dan postenja pojavijo občasni napadi lakote, glavobol in razdražljivost, kasneje pa tudi mišična in splošna slabost ter hitra utrujenost, kar pa je odvisno od vsakega posameznika posebej. Pri tem moramo upoštevati tudi v kakšni kondiciji je naš organizem, koliko smo fizično aktivni in zdravi. Na splošno velja, da mlada, zdrava populacija post pod določenimi pogoji lahko lažje prenese. Postenje odsvetuje bolnikom, saj jim stradanje lahko povzroči še dodatne težave pri njihovem okrevanju.
Zavedati se moramo, da dolgotrajno strogo postenje ali stradanje vodi v izgubo telesne teže tudi na račun izgube vode, kar lahko povzroči nevrološke, hormonske in druge zdravstvene težave. Po dolgotrajnejšem strogem postenju prične organizem koristiti strukturne beljakovine v mišicah, nato pa tudi v drugih tkivih. Dolgotrajnejše popolno postenje ali stradanje, ki temelji le na nadomeščanju izgubljene vode, se lahko konča tudi s smrtjo.