Mednarodni kodeks za zaščito otrok pred oglaševanjem nezdrave hrane

Namen kodeksa je sedanje in bodoče generacije zaščititi pred škodljivimi posledicami za zdravje ter družbenimi in gospodarskimi vplivi uživanja energijsko bogatih in hranilno revnih živil, ki vsebujejo veliko maščob, sladkorja in soli. Kodeks spodbuja tudi odgovorno trženje živil otrokom, za kar se s sprejeto globalno strategijo za prehrano, telesno dejavnost in zdravje zavzema tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki si je za cilj postavila omejevanje trženja tovrstnih izdelkov otrokom.

Živimo v t. i. »obesitogenem« okolju, to je v okolju, ki spodbuja debelost. To potrjujejo tudi podatki za Slovenijo, ki kažejo naraščajoč trend prekomerno hranjenih in debelih otrok pri nas. Med dejavniki, ki vplivajo na razvoj debelosti in nezdravih prehranskih navad, je trženje nezdrave hrane otrokom zagotovo eden od najpomembnejših. Ker je na otroke mogoče zlahka vplivati, so v tem kontekstu ena izmed najbolj ranljivih skupin. Oglaševanje zdravju nenaklonjene hrane pa ima močan vpliv tudi na starše otrok. Ti namreč z vzgojnimi ukrepi, ko otrokom za nagrado ali tolažbo (po)nudijo obljubljeno čokolado ali bonbon, nehote in nevede še dodatno pripomoreju k uspešnemu oglaševanju teh izdelkov.

Analize kažejo, da oglasi otroke zabavajo, oglaševani proizvodi, ki so jim namenjeni, pa pogosto odstopajo od priporočenih živil. Oglašujejo se namreč predvsem manj zdravi, energijsko gosti prehrambni izdelki. Gre za izdelke, ki vsebujejo veliko sladkorja, maščob in soli, zanje pa se je uveljavila tudi kratica HFSS (High Fat Sugar Salt). Kot so pokazale raziskave, so najbolj oglaševani sladkani žitni izdelki za zajtrke, aromatizirane sladke pijače, slani in sladki prigrizki ter restavracije s hitro prehrano. Ob tem je potrebno opozoriti, da oglasi vplivajo na prehransko znanje otrok, njihove preference za hrano, njihove potrošniške navade, količino uživanja posameznih vrst živil in prehranski status. Kolikšen je ta vpliv, pa zaenkrat še ni možno izmeriti oziroma oceniti.

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ugotavlja, da trženje nezdrave hrane omogoča otrokom in mladostnikom široko izbiro nezdrave hrane in jih celo spodbuja k uživanju le-te. To pa ima lahko dolgoročno slabe posledice na njihovo zdravje. Zaradi tega so pri SZO ustanovili akcijsko mrežo za zmanjševanje trženja nezdrave hrane otrokom in mladostnikom, ki jo vodi Norveška, v njen pa sodeluje tudi Inštitut za varovanje zdravja RS.

Otroke je potrebno zaščititi pred trženjem nezdrave hrane in na sploh spodbujati odgovorno trženje hrane. Hkrati je potrebno proizvajalce spodbuditi, da svoje poslovne izzive iščejo tudi na področju zdravih živil in (več) oglašujejo sadje in zelenjavo. Obstaje več načinov, kako je možno urediti to področje, in sicer z zakonodajo, ki bi opredelila količino trženja; s samoregulativo, s katero bi se se opredelili kvalitativni cilji ali pa s kombinacijo obeh. Nekateri možnost vidijo tudi v uporabi modelov sprememb vedenja potrošnikov, ki so se v nekaterih primerih izkazali za uspešne. Tako so v Veliki Britaniji s 1. januarjem 2008 prepovedali trženje nezdrave hrane otrokom do 16. leta, Latvija pa je že lani z odlokom tamkajšnjega Ministrstva za zdravje prepovedala uporabo nezdravih živil v šolah.

Proizvajalci poleg klasičnih medijev uporabljajo tudi druge oblike oglaševanja, in sicer mobilno telefonijo in spletne strani. Vse pogosteje pa jim tržni kanal za posredno oglaševanje izdelkov predstavljajo tudi šole, katerim naj bi pogojevali zagotavljanje šolske in športne opreme ter sponzoriranje različnih dogodkov. Šolski avtomati za pijače in prigrizke so v slovenskih šolah precej razširjeni, zato je Inštitut za varovanje zdravja RS že v Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah odsvetoval njihovo namestitev. V primerih, ko so ti edina možnost za zagotovitev obrokov pa je svetoval, da naj se avtomati opremijo s priporočenimi živili. Tako so na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani dosegli, da je dobavitelj za njihove avtomate pripravil bolj zdravo ponudbo. Podatki pa so pokazali, da se je poraba teh živil celo povečala.

Za ureditev tako sedanjega stanja je potrebna sistemska rešitev, ki bo zagotavljala okolje za zdrave izbire. Informacije, ki so za zdravje pomembne, naj bodo vključene v kurikul in dostopne vsem otrokom. Primer tovrstnih informacij je projekt Zveze potrošnikov Slovenije, Zavoda RS za šolstvo in Inštituta za varovanje zdravja RS, v okviru katerega je bil pripravljen model učne ure gospodinjstva o razpoznavanju deklaracij. Tako bi učenci ob pomoči učnega pripomočka – semaforja, razporedili živila od tistih, ki so zdravju boj prijaznih do zdravju manj prijaznih. Da bi povprečen potrošnik čim bolje ločil zdravju bolj ali manj naklonjena živila, je potrebno doseči obvezno označevanje predpakiranih živil s prehransko tabelo vsebnosti pomembnih hranil ali z enostavnim slikovnim označevanjem, ki bi ponazorilo stopnjo zdravosti živil.

Slovenija zaenkrat nima urejenega področja oglaševanja hrane otrokom, zato lahko izkušnje, ki smo jih pridobili v mednarodni mreži, dobro izkoristimo, saj so za omejevanje oglaševanja nezdrave hrane otrokom potrebne globalne rešitve. Vse rešitve naj bi bile sprejete v skladu z usmeritvami javnega zdravja, saj gre za varovanje zdravja otrok in mladostnikov pred vplivi okolja, ki spodbujajo debelost in nezdravo prehranjevanje. Obenem staršem otrok omogočimo vzgajanje otrok v skladu z zdravimi prehranjevalnimi navadami.

Več informacij:

http://www.zps.si/
http://www.iotf.org/
http://www.consumersinternational.org/